Imunoterapija je metoda zdravljenja, ki vključuje mobilizacijo celic bolnikovega imunskega sistema za boj proti raku.
Učinkovit človeški imunski sistem lahko prepozna rakave celice in jih mora uničiti (tako kot bakterije, viruse ali druge mikroorganizme). Vendar ima učinkovit imunski sistem tudi mehanizme za zaviranje njegove prekomerne aktivnosti. Ta regulacija je nujna, da imunski sistem ne postane preaktiven, tj. samopoškodovanje. Rak uporablja ta mehanizem, da ugasne aktivnost imunskega sistema. Imunoterapija je odgovorna za odblokiranje mehanizmov zaviranja imunskega sistema. Zmožnost prepoznavanja rakavih celic se povrne in telo se lahko bori proti bolezni. Imunoterapija je dokaj nov pristop pri zdravljenju raka, še vedno ni znano, zakaj je učinkovita le pri nekaterih bolnikih.
Pri bolnikih s kolorektalnim rakom se imunoterapija uporablja, ko se diagnosticira genetska motnja, imenovana mikrosatelitna nestabilnost (MSI-H, ki je posledica okvare sistema za popravilo DNK).
Neželeni učinki zdravljenja z imunoterapijo
Imunoterapija ne deluje neposredno na rakave celice, ampak na celice imunskega sistema in ga aktivira. Med zdravljenjem je lahko imunski sistem prekomerno aktiviran, kar lahko povzroči avtoimunske vnetne zaplete. Zato je zelo pomembno, da pred zdravljenjem onkologa obvestimo o morebitnih kroničnih vnetnih boleznih. Avtoimunske bolezni lahko med imunoterapijo poslabšajo njihov potek. Najpogostejši neželeni učinki imunoterapije so v koži, prebavnem sistemu, endokrinih žlezah (ščitnica, trebušna slinavka, hipofiza, nadledvične žleze), jetrih in pljučih.