Generacijo sendvičev sestavljajo ljudje, starejši od 40 let, ki so poklicno aktivni in "usmerjeni". Njihov položaj pomeni, da morajo finančno podpirati tako svoje starše, ki ne delajo več, kot tudi svoje mladostne otroke, ki še ne delajo ali šele začenjajo kariero. Ste iz generacije "sendvič"? Preverite, kaj vas čaka.

Morda se komu zdi, da so srednja leta najboljši čas v človekovem življenju. Otroci odraščajo, stvari nekako potekajo, saj smo dosegli položaje, ki nam prinašajo bolj dostojen zaslužek. Stabilizacija, ki si jo vsi prizadevamo, počasi postaja dejstvo.

Pa vendar še vedno čutimo pomanjkanje časa in breme odgovornosti za vse in vsakogar. Vedno nekdo nekaj hoče od nas, vedno smo zaposleni s stvarmi drugih ljudi, ker otroci, ker stari starši, ker so se pojavili vnuki.

Imate občutek, da ne spremljate in da verjetno niste primerni za vodjo večgeneracijske družine? Razveselimo vas! V tem niste sami. Pravkar neopazno ste postali član kluba, imenovanegageneracija sendvičev.

Generacija sendvičev: kaj je to?

Generacija sendvičev je sociološki koncept, ki se nanaša na generacijo ljudi srednjih let, poklicno aktivnih, ki skrbijo za mladostne otroke, ostarele starše, v nekaterih primerih pa tudi naslednje generacije, torej vnuke in stare starše.

Demografske spremembe v družbi in kulturne spremembe pomenijo, da ljudje po eni strani živijo dlje, po drugi strani pa postajajo mladi vedno bolj neodvisni. Posledično sta obe »neproduktivni« " Generacije pričakujejo podporo od poklicno aktivnih družinskih članov.

Slabe pokojnine staršev pomenijo, da mora generacija sendvičev pogosto prispevati k njihovemu vzdrževanju. Nakup zdravil, novega pralnega stroja ali odhod v sanatorij so pogosto stroški, ki si jih upokojenci ali invalidske pokojnine ne morejo privoščiti.

Mladi potrebujejo tudi finančno pomoč. Tisti, ki študirajo, ne delajo, in če že zaslužijo dodaten denar v lokalu ali kot varuška, denar, ki ga zaslužijo, porabijo za užitke, na primer za kino ali novo bluzo. Hrana, spalnica, kolo ali počitnice - starši plačajo zanje.

Ko govorimo o podpori, ki jo ljudje iz generacije sendvičev dajejo svojim staršem in otrokom, se moramo spomniti, da ne gre le za vzdrževanje ali finančno pomoč. Tudiprosti čas, ki jim je namenjen, pa tudi, morda najtežje, celotno breme odgovornosti za družino in s tem povezan stres.

Generacija sendvičev: vsak dan

Primer dneva vzorne osebe iz generacije sendvičev lahko izgleda takole:

  • pripravi otroke na šolo zjutraj - zgodi se, da so trije otroci za podporo in vsak od njih gre drugam,
  • ko so nahranjeni in oskrbljeni za pot, je čas za hitro kavo in se že pakira v avto,
  • če nam uspe obdržati red in se vsak otrok srečno znajde v ustrezni vzgojno-izobraževalni ustanovi, hiti v …
  • … lepo, lahko in dobro plačano delo,
  • v službi, poleg opravljanja dnevnih dolžnosti, najde čas, da stopi v stik s starši, da se dogovorita za vožnjo k zdravniku, trgovini ali prijateljem,
  • pripadnik generacije sendvičev ima izredno natrpan urnik, zato takšni dogovori vedno povzročijo veliko živcev,
  • tak človek ga lovi naravnost iz službe v šolo/vrtec, da bi svojega otroka/otroke peljal na bazen/balet/angleški jezik/logoterapijo/mačevanje/suha m alta/robotika itd.,
  • potem, ko otroke zapustijo za obšolske dejavnosti, imajo čas, da sledijo tečajem, dogovorjenim s starši v supermarketu, kliniki ali cerkvi,
  • po vrnitvi domov bi morali poskrbeti za večerjo za jutri, pred tem pa morate z otroki narediti domačo nalogo, pomiti, pospraviti, plačati račune,
  • če je v družini že naslednja generacija, mladi starši zagotovo ne bodo pozabili na nas, imamo zagotovljen sprehod ali nekaj ur skrbi za vnuka, ker je pač iz nečesa padel npr. nepričakovan izlet v kino.

Generacija sendvičev: kje je upanje?

Ko pride pozno zvečer, smo ljudje v sendvičih preprosto mrtvi. Mogoče se počutimo izpolnjene, a hkrati mislimo, da se pustimo izkoriščati, da res nimamo nič od tega življenja. Dan ni narejen iz gume, ni ga mogoče raztegniti, da bi bilo dovolj časa za vse naše namene.

So ljudje, ki imajo zelo radi tako kurjenje na oltarju družine, ne morejo si zamisliti nič boljšega. Toda večino časa to ni sanjska situacija.

Običajno nočemo omejevati svojega življenja na to, da smo zaščitnik starih, mladih in precej majhnih. Nimamo moči in volje, da bi prevzeli odgovornost za več generacij okoli nas. In potem v nas raste frustracija, včasih upor, včasih pa depresija. Počutimo se ujete, tako kot ta šunka v sendviču med dvema žemljicama.

Pomoč zavrnjenasorodniki bi se počutili krive, pomanjkanje časa za lastne načrte in sanje pa nas dela nesrečne. Kako se soočiti s to težko situacijo? Zdi se, da je najboljše, kar lahko predlagamo, kompromis.

Imamo otroke, ali imamo starejše starše? Zanje je treba skrbeti. A če ne bomo poskrbeli za minimalni čas zase, nas bo ta nenehna preganjanja zelo hitro ubila. Zato je priporočljivo malo asertivnosti, celo sebičnosti.

Poskusimo zbrati družino za kratek sestanek. Predstavimo jim našo idejo za rahlo preureditev družinskih postavitev. Zagotovo bodo razumeli, da bodo imeli od tega le koristi, če ste zdravi, bolj osveženi, srečnejši.

Od starejših otrok imamo pravico pričakovati pomoč pri gospodinjskih opravilih. Tudi če so jih do zdaj izpustili, tudi če na začetku doživijo rahel šok, jim bo nedvomno koristilo, če vas nekoliko razbremenijo.

Skratka: poskušajmo sklepati kompromise, poskusimo za vsako ceno rezervirati tudi majhen del dneva samo zase. Potem bo vse začelo imeti drugačen okus, in delo, starševstvo in počitek.

Kategorija:

Geriatrija