Pandemija koronavirusa je svet obrnila na glavo. Že več kot leto dni živimo drugače kot običajno - upoštevati moramo pravila sanitarnega režima. Družabno in kulturno življenje je do nadaljnjega ustavljeno, več časa preživimo doma. Kako nam gre v tej novi realnosti? Za nekatere to stanje bolj ali manj negativno vpliva na duševno zdravje. Najpogosteje se bojimo, da se moramo boriti! Psihologinjo Marijo Rygielsko smo vprašali, kako se spoprijateljiti s svojim čustvenim "sovražnikom" v sedanjih razmerah!

Za mnoge od nas je tesnoba le del našega življenja. Poleg tega je pravzapravnaravna reakcija organizma "boj, beg ali zamrznitev" v situacijah resnične grožnje . Na primer, če bi nas pregnal tiger, bi si želeli, da bi strah začel delovati, kar pomeni, da bi imeli smisel pobegniti. Toda v vsakdanjem življenju lahko ta strah in tesnoba motita, še bolj v pandemični realnosti. PsihologinjaMaria Rygielska pravi, da "dolgotrajna izolacija spodbuja tudi depresijo" . Ne moremo zanikati, da trenutna situacija vpliva na medčloveške odnose. Manjka nam družabnega življenja – po eni strani se moramo srečati s prijatelji in sorodniki, po drugi strani pa se bojimo, da bi se lahko okužili z virusom SARS-CoV-2.

Glede na raziskavo, ki jo je pripravil Center za raziskave in razvoj BioStat,70,4 odstotka. anketirancev se je pritožilo, da pandemija negativno vpliva na njihovo družbeno življenje . Po mnenju 58,6 odst. Udeležencev študije pravila in omejitve, povezane s pandemijo COVID-19, pomembno vplivajo na njihovo duševno življenje. Zato se je vredno vprašati, kateri dejavniki tveganja lahko pri nas sprožijo tesnobo med pandemijo? Psihologinja Maria Rygielska odgovarja v intervjuju za našo spletno stran serwisnikzdrowie.pl. Po njenem mnenju se »najpogosteje bojimo zboleti ali umreti«. -Bojimo se zase in za svoje ljubljene . Ne smemo pa pozabiti, da smo poleg anksioznih motenj izpostavljeni tudi depresiji, ki je ena najpogostejših duševnih bolezni. V trenutni situaciji ni stika z ljudmi, torej sestankov, pogovorov iz oči v oči in fizičnega stika, tj.objem lahko prispeva k razvoju bolezni - je pojasnila.

Strah: sovražnik ali zaveznik?

Ker nas anksioznost poskuša prevladovati v tem težkem času pandemije, ali lahko na nek način postanemo prijatelji v »tem čustvenem sovražniku«? Ali je možno? Vsa čustva, kot je poudarila Maria Rygielska, "jih potrebujemo in jih zato ne delimo na negativna in pozitivna". -Strah naj bi tudi opravljal svojo funkcijoNjegova naloga je, da nas varuje pred nevarnostjo. Seveda je trebatesnobo vzdrževati na ustrezni ravniDobro je, ko stojimo na robu visoke skale nad breznom, občutimo ustrezno raven tesnobe, saj mobilizira naše telo, da deluje. Če tega ne bi čutili, bi bili pripravljeni na skok. Toda ali je enaka raven tesnobe potrebna, ko stopite na stolček za hranjenje in rečete zavese? Ni nujno - na tej točki anksioznost ne opravlja svoje funkcije, ampak le otežuje opravljanje naloge - je opozoril specialist. Po mnenju Marije Rygielske"strah je naš zaveznik, vendar ga je treba vzdrževati na ustrezni ravni."

Ali se lahko spoprijateljiš s strahom?

Kaj storiti v situaciji, ko je strah sovražnik in nam ne omogoča normalnega delovanja? Paralizira nas pri opravljanju najpreprostejših dejavnosti. Namesto da bi padli v zanko negativnih, depresivnih misli, je vredno izvajati metode, s katerimi ga lahko nekoliko ukrotimo. Kot je poudarila Maria Rygielska,"vsak od nas je drugačen in vsak se bo z anksioznostjo spopadal drugače" . - Čustvom se ni vredno izogibati, doživljanje strahu pa je normalno in naravno. Obstajajo stvari, ki jih ne bi smeli početi, na primer, da ne osredotočamo pozornosti na simptome. Ne smemo pozabiti, da bolj ko želimo ostati mirni, bolj ga bomo pogrešali. Nato se bomo osredotočili na to, zakaj tega ne moremo doseči in s tem povzročimo še večjo tesnobo. V tem času je vredno poiskati kaj početi in razmisliti, kaj želim početi in kako ta čas preživeti.Dobro je načrtovati nekaj, da bo vaša pozornost zaposlena- je povedala psihologinja Maria Rygielska z naše spletne strani serwisnikzdrowie.pl.

Preberite tudi: Anksioznost: vzroki. Zakaj nenehno čutim notranjo tesnobo in kako se z njo spopasti?

Recept za ukrotitev strahu

Strokovnjak predlaga, da se je vredno vprašati"ali se najtemnejši scenariji, ki jih naše misli samodejno ustvarijo, lahko uresničijo" . - Prav tako je dobro razmisliti, kaj smo še sposobni narediti v tej situaciji. Ali bo moja pretirana skrb dobra zame?posledice? - je opozorila Maria Rygielska. V nadaljevanju svojega govora je psihologinja ugotovila, da je " ena najboljših tehnik za obvladovanje tesnobe preusmeritev pozornosti na zanimivo in ustvarjalno dejavnost ". - Zavedati se moramo, da se bojimo zaznati svoje misli. Dlje ko se osredotočamo na svojo tesnobo, bolj se ji prepuščamo in bolj postaja močnejša. Zato je namesto na njihov vpliv vredno biti na nekaj pozoren – na primer lahko pogledaš film ali prebereš knjigo – je dodala.

Kdaj se splača posvetovati s psihologom?

Nekateri pa strahu niso sposobni ukrotiti sami. Kdaj je lahko psihološki posvet koristen? Psihologinja Maria Rygielska je poudarila, da je"vredno uporabiti pomoč psihologa, ko nam naša čustva, splošno znana kot negativna (vključno s tesnobo, žalostjo), dajejo fizične simptome" . - Posvetujte se, če simptomi, kot so nespečnost, nočne more ali motnje apetita, trajajo dva tedna. Ljudje, ki so ugotovili samomorilne misli, samopoškodovanje, kompulzije ali produktivne simptome (npr. slišati glasove, videti stvari ali dogodke, ki v resnici ne obstajajo), bi morali obiskati psihologa, je opozorila specialistka. Po njenih besedah ​​je pomoč psihologa priporočljiva, ko nam »strah onemogoča normalno, vsakdanje delovanje«.

Bibliografija:

  • Pandemija negativno vpliva na finance, družbeno življenje in duševno stanje Poljakov
Sonda

Kategorija:

Psihologija