PREVERJENA VSEBINAAvtor: Dominika Wilk

Vojna, požari, poplave, teroristični napadi - to so travmatične situacije, ki povzročajo ogromne napetosti v človeškem telesu. Običajno so tako močni, da njihovi učinki že vrsto let negativno vplivajo na telo. Psihoterapija ni dovolj za vrnitev v čustveno in fizično ravnovesje. Potrebno je delati s samim telesom in uporabljati tehnike sproščanja napetosti, kot je metoda TRE.

Kako nastane travma?

Travma je izkušnja situacije, v kateri sta naše življenje in zdravje v neposredni nevarnosti, pa tudi fizična celovitost našega telesa je kršena.

Tako imenovana "velika travma" vključuje vse spektakularne dogodke, kot so:

  • vojna,
  • teroristični napad,
  • spolna kazniva dejanja, npr. posilstvo,
  • kazniva dejanja,
  • avtomobilske ali letalske nesreče,

in manjše travme (tudi tiste, ki puščajo pečat na človeški psihi) vključujejo:

  • informacije o resni bolezni - vaši ali ljubljeni osebi,
  • ločitev,
  • zanemarjanje otroštva,
  • zapuščenost v otroštvu,
  • odpuščanje itd.

Ali bo določena situacija postala travma in se nam bo vrnila v nočnih morah ali čez dan v obliki tako imenovanih prebliskov, je odvisno od številnih dejavnikov, med drugim o tem, kako naši možgani obdelajo dane informacije in nato prepoznajo ali ne, da določena situacija ogroža naš obstoj.

Kako naši možgani obdelujejo informacije? Skratka, vsaka informacija, ki pride do naših možganov, mora potovati po štirih kanalih.

V prvem od njih poteka povsem objektivna registracija informacij o danem dogodku. Lahko ga primerjamo s kamero, ki snema podatke o dogodku, vidimo le dejstva brez njihove ocene.

V naslednjem kanalu, ki je del limbičnega sistema, se že pojavljajo specifična čustva: nekaj lahko štejemo za prijetno ali neprijetno, veselo ali neprijetno itd.

Naslednji kanal, prav tako v limbičnem delu, vendar v drugem njegovem delu, je območje, kjer se izvaja ocena. Če se tako odločijo možganidoločen dogodek ogrozi na primer naše življenje, pošlje signal živčnemu sistemu in simpatični sistem je moten, kar nas pripravi na boj ali beg. Če ugotovi, da se nič takega ne dogaja, ostanemo sproščeni.

V četrtem kanalu (prefrontalni korteks) je dani dogodek »verbaliziran«, o njem lahko kasneje pripovedujemo in sklepamo za prihodnost. Ko imamo opravka z običajnim, netravmatičnim dogodkom, lahko naši možgani integrirajo informacije o danem dogodku in jih kronološko poustvarijo po naslednjih kanalih.

Vendar, ko imamo opravka s travmo, informacije niso integrirane in možgani prikazujejo dogodek fragmentarno (običajno čustveno), razkrivajo ga kot posnetke pretekle situacije, ki ustvarja napetosti v telesu, kot da travmatični dogodek se je dogajal tukaj in zdaj.

Čeprav se lahko vsak od nas sreča s travmatično situacijo, ni treba vsem izkusiti posledic travme. Vse je odvisno od posameznikove nagnjenosti k stresu, družinske anamneze, odziva prič ali okolja, v katerem živimo. To je povezano tudi z našim pogledom na svet in prejšnjimi življenjskimi izkušnjami.

Duševni in fizični učinki travme

Trauma pusti pečat na človeškem telesu. Prvič, stalna napetost v telesu povzroča: glavobole, bolečine v trebuhu, bolečine v hrbtu. Najbolj trpi ledveni del, saj se tu nabira napetost: ko nas je strah, se zgrčimo in to napne spodnje mišice hrbtenice.

Žrtve nasilja imajo zelo pogosto tudi težave s spominom in trpijo za psihogeno amnezijo, ki velja za določeno situacijo. Je zaščitni mehanizem možganov, ki jim preprečuje, da bi se vrnili v travmatične dogodke. Samo, da ima nezmožnost spominjanja tistega, kar je bilo prej, tudi drugo plat medalje: moti proces spominjanja na splošno.

Travmatizirana oseba vloži veliko nezavednega truda, da se ne spomni neprijetnega dogodka. Čez nekaj časa to izčrpa njegovo psiho, saj je to nenaraven pojav. Nasproten učinek doživete travme je lahko hipermnezija, to je vsiljivo spominjanje na krute, pretresljive dogodke, ki se pojavijo v nočnih morah ali se v nepričakovanih trenutkih vrnejo v obliki spominov.

Travmatični dogodki pustijo globok pečat na psiho, saj zelo pogosto uničijo trenutni pogled na svet in samega sebe. Če smo do zdaj verjeli, da je svet varen in da so ljudje dobri, potem bo ob mejnem dogodku, kot je napad, izgubili temeljenaš svetovni nazor. Tisto, v kar smo verjeli, je porušeno in obnoviti moramo svoj svetovni nazor.

Poleg tega nas nenadni, grozni dogodki soočijo s tem, kako je naš »resnični jaz« povezan z »idealnim jazom« (tj. podobo nas samih, kot bi se radi videli). Če se je na primer nekdo imel za pogumnega in v situaciji strahu pred napadalcem ni branil svojega prijatelja, potem ne more integrirati informacij o sebi (da je strahopetec). To je v nasprotju z njegovo podobo o sebi in ustvarja notranji konflikt.

Učinek travme je posttravmatska stresna motnja, ki je povezana s povečano pogostnostjo depresije, uporabo poživil in psihoaktivnih substanc ter pogostejšim pojavom generalizirane anksiozne motnje. Poleg tega vpliva na večje število kompulzivno-obsesivnih epizod, napadov panike, motenj razpoloženja.

Kaj je metoda TRE?

TRE je metoda sproščanja napetosti iz telesa, ki jo je izumil David Berciela. Bil je vojak, ki se po dolgih letih vojnih izkušenj ni mogel osvoboditi travme tistega obdobja. Imel je težave z uravnavanjem svojih čustev, ker jih je bodisi preveč potlačil ali pa je nenadoma eksplodiral. Nato je odšel k terapevtu, ki se je specializiral za delo s telesom - Alexander Lowen. Tam je spoznal vaje, ki so mu pomagale znebiti napetosti v telesu. Vendar niso bili ravno tisto, kar je iskal.

Lowen je z ustreznimi vajami odmrzoval telo "pacienta", da je lahko občutil svoja čustva in jih nato med psihoterapijo predeloval. Vendar je Berceli iskal hitrejšo metodo, ki bi vojakom na fronti pomagala, da se znebijo nepotrebne napetosti iz telesa. Opazil je, da telo najhitreje izpusti, ko izvaja trepetajoče vaje.

Nato se je spomnil, da je to trepetanje že videl pri otrocih, ki so se med vojno, kmalu po bombardiranju, tresli in po tresenju spet veselo tekli. Pri odraslih ni bilo takšnega vedenja, zamrznili so svoja čustva in telesu po grožnji niso dovolili dihati. Zato so kasneje imeli bolečine v trebuhu, hrbtenici ali težave s spanjem – telo je poskušalo nekam odvreči nakopičeno napetost.

Berceli je prišel na idejo o metodi dela s telesom, ki temelji samo na trepetanju, saj je to naravni mehanizem za sprostitev napetosti pri vseh sesalcih. Avtor metode TRE je na primer opazil, da se živali, ki živijo v divjini in pobegnejo pred nevarnostjo enkrat na varnem mestu, začnejo tresti in nato gladko prehajajo v normalno delovanje. Enako velja za hišne ljubljenčke.

Ko se vrnete izobiski veterinarja bodo ozebli njihovo telo, saj se bodo v znanih štirih kotih počutili varne, začeli se bodo trepetati. Potem normalno funkcionirajo, kot da se jim ni zgodilo nič hudega. Isti Bercelijev učinek, ki ga je želel doseči pri ljudeh.

Metoda TRE sestoji predvsem v izvajanju niza vaj, ki naj bi telo naravno drhtele, kar posledično omogoča sprostitev fascije in mišic ter s tem uravnava čustva. Te tehnike ni mogoče uporabiti kot samostojne metode zdravljenja travme.

Vedno mora iti z roko v roki s psihoterapijo in drugimi terapijami, ki jih priporočajo zdravniki in specialisti. Je pa dobra podlaga za trenutno sproščanje napetosti, zahvaljujoč kateri se ne kopičijo v telesu in ne vplivajo na fizično delovanje telesa, zmanjšujejo pa tudi tveganje negativnih psiholoških učinkov v obliki npr. izbruhi ali agresivno vedenje.

TRE - sam ali pod nadzorom ponudnika?

Mnogi se sprašujejo, ali lahko sami začnejo uporabljati tehniko TRE. Odgovor ni nedvoumen. Vedno je bolje, da ga začnemo pod nadzorom izkušenega trenerja, ki nas bo naučil zagnati telo in hkrati zmanjšati tremo, da se ne bomo prestrašili občutkov, ki tečejo iz telesa.

Poleg tega sta lahko prvi stik s TRE in izkušnjo sproščanja napetosti povezana z izgonom nenadnih čustev – nekateri lahko jokajo, nekomu se lahko kriči. V varnem okolju ponudnika, ki zna poskrbeti za sproščena čustva, je lažje vzpostaviti ravnovesje.

Nezmožnost srečanja s trenerjem pa ne izključuje uporabe TRE vaj doma. Kadar koli začutimo potrebo po tem, naj na internetu predvajamo video, v katerem certificirani ponudnik TRE predstavi vaje in jih poskusimo ponoviti. S poskusi in napakami bomo spoznali reakcijo lastnega telesa, njegove možnosti, naučili se bomo, kako lahko sprostimo svoja čustva in sprostimo telo takrat, ko ga najbolj potrebujemo.

Kakšne so vaje?

Vsaka seja se začne s sprostitvijo spodnjega dela telesa, tako da lahko tudi zgornji del telesa "spusti". Zelo pomembno je delo s stopali, ki jih masiramo na primer z valjanjem teniške žogice.

Ko začutimo svoja stopala in smo na nek način prizemljeni, v stoječem položaju izvedemo več vaj za lajšanje napetosti iz spodnjega dela telesa. Vsak ima individualen način dela, zato ne hitite in ne postavljajte preveč zahtev svojemu telesu. Naj bi se sprostilo, zato ne pritiskajte nase.

Ko po vadbi stojimomanj napeti, preidemo na vaje v ležečem položaju, pri katerem je telo lažje zavibrirati. Takrat lahko na primer leže na hrbtu v položaju metulja, torej z rahlo ukrivljenimi nogami, kjer so naša kolena odprta, dobimo želeno tresenje, ki bo sprostilo celotno telo.

Pristop k sproščanju treme pri vsakem poteka v drugačnem tempu, zato je primer trajanja TRE seanse pod nadzorom ponudnika vsaj eno uro. Mora biti trenutek za začetni, kratek pogovor, nato pa nežen prehod na posamezne vaje. Med sejo ne razmišljajte o travmatičnih dogodkih, saj lahko človeka še bolj razburijo.

Konec koncev mora telo počivati ​​in se naučiti, kako samoregulirati živčni sistem, da bi vse lažje in hitreje sprostil napetost. Izkušnje ljudi, ki izvajajo tečaje TRE, kažejo, da možgani po samo 3 mesecih vaj, ki se izvajajo vsaj enkrat na teden, počasi sproščajo nenehne alarme za boj in beg ter utišajo simpatični živčni sistem. Posledično travmatizirana oseba odmrzne svoje telo in disfunkcije, ki so posledica stalnih napetosti, se začnejo zmanjševati.

Kontraindikacije za vadbo TRE

Čeprav metoda TRE prinaša številne koristi, ne bi smela vsaka oseba obiskati tovrstno sejo. Nosečnost je absolutna kontraindikacija za vadbo. Poleg tega vaj TRE ne smejo izvajati osebe z epilepsijo, pa tudi s srčnimi motnjami ali nestabilnim krvnim tlakom.

Omejitev bo tudi sama fiziologija:

  • usposabljanja ne bodo mogli izvajati ljudje z zlomi kosti,
  • zviti sklepi,
  • ali takoj po operaciji.

Tudi nekatere duševne motnje, kot so:

  • depresija,
  • shizofrenija,
  • Ali bo psihoza ovira pri izvajanju vadbe.

Kategorija:

Psihologija