Diadinamični tokovi (Bernard) se uporabljajo pri bolnikih, ki trpijo za bolečinami v hrbtu, osteoartritisom, revmatskimi boleznimi, vsemi vrstami diskopatij, nevralgijami, mišičnimi distrofijami, pa tudi posttravmatskimi stanji mišično-skeletnega sistema, tudi z edemom. Njihova dokazana učinkovitost jo uvršča med najbolj priporočene fizioterapevtske terapije.
Diadinamični tokovi , znani tudi kotBernardovi tokovi , po imenu francoskega zdravnika, ki je ločil šest vrst - DF, CP, LP, MF, RS in MM. Imajo različne namene:
- DF zmanjšuje mišično napetost in ima anestetični učinek, zato se pogosto uporablja prvi kot drugi
- CP poveča krvni obtok, znižuje mišično napetost, pospešuje absorpcijo posttravmatskih hematomov
- LP ima analgetični učinek. MF stimulira in neguje tkiva, anestezira
- RS in MM se uporabljata za elektrostimulacijo zdravih ali rahlo poškodovanih mišic in izboljšanje krvnega obtoka.
Glede na bolezen izberemo ustrezne tokove in uporabimo njihovo vnaprej določeno zaporedje, npr. za zmanjšanje mišične napetosti bo uporabna kombinacija DF, CP, LP, v primeru analgetičnega učinka - DF, CP , LP.
Kako delujejo Bernardovi tokovi?
Diadinamični tokovi so nizkofrekvenčni tokovi (50 Hz in 100 Hz), sestavljeni iz niza impulzov, ki ob sistematičnem ponavljanju sprožijo določen odziv v telesu. Intenzivnost toka se individualno prilagaja pacientu, ki lahko med posegom občuti rahlo mravljinčenje, ne sme pa čutiti nelagodja ali še manj bolečine. Terapija z diadinamičnimi tokovi je praviloma neboleča, zato se tako pogosto uporablja pri različnih boleznih. Postopek je kratek, običajno približno 6-8 minut, predpiše ga zdravnik zaporedoma. Za najboljši terapevtski učinek se izvajajo vsak dan 5 ali 10 dni. Fizioterapevti poudarjajo njihovo učinkovitost in rezultati so hitro vidni: lajšanje bolečin, zmanjšanje mišične napetosti ali otekline, zmanjšanje vnetja, širjenje krvnih žil in izboljšanje krvnega obtoka.
Diadinamični (Bernardovi) tokovi: indikacije
Diadinamični tokovi se pogosto uporabljajo. Priporočljivi so za bolnikeki trpijo za:
- bolečine v hrbtu
- revmatske bolezni
- diskopatija
- nevralgija, npr. brahialnega pleksusa, medrebrnega živca ali trigeminalnega živca.
Diadinamični tokovi prinašajo pričakovane rezultate tudi v primeru osteoartritisa, mišičnih distrofij, posttravmatskih stanj mišično-skeletnega sistema, vključno z edemom. Najhitrejše pozitivne učinke terapije bodo občutili bolniki, ki se spopadajo s kronično bolečino, saj imajo tokovi močan analgetični učinek.
Diadinamični (Bernardovi) tokovi: kontraindikacije
Seznam kontraindikacij za zdravljenje z diadinamičnimi tokovi je podoben kot pri vseh elektroterapevtskih tretmajih. Te vrste posega ni mogoče izvesti z implantiranimi elektronskimi napravami (npr. srčnimi spodbujevalniki) ali kovinskimi komponentami (npr. endoprotezami, če bi električna energija tekla skozi to mesto). Kontraindikacije so tudi rak, dovzetnost za nastanek krvnih strdkov (npr. tromboflebitis) in embolija, splošne okužbe z visoko temperaturo. Kontraindikacija je tudi akutno vnetje kože ali tkiv, zlasti na mestih, kjer so nameščene elektrode.