Zgodi se, da že samo ime "psihotropna zdravila" pri bolnikih vzbudi neprijetne asociacije. Takšni strahovi niso povsem upravičeni - nekateri ukrepi, ki so vključeni v to skupino, se uporabljajo ne le pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, ampak tudi na primer pri zdravljenju nekaterih vrst bolečin. Nenaklonjenost bolnikov je lahko tudi posledica prepričanj o neprijetnih stranskih učinkih psihotropnih zdravil - vendar so zaradi uvajanja novih generacij zdravil vse redkejša težava. Dvomi se lahko pojavijo tudi pri uporabi teh sredstev med nosečnostjo ali kombiniranju z alkoholom. Ali morate biti res zaskrbljeni zaradi psihotropnih zdravil?

Psihotropna zdravilaso pripravki z zmožnostjo preseganja t.i. krvno-možganske pregrade in vpliva na delovanje centralnega živčnega sistema. Zaradi velikega števila takšnih učinkovin se psihotropna zdravila lahko uporabljajo pri številnih boleznih. Prav tako je vredno vedeti, da uporaba psihotropnih zdravil, v nasprotju z navideznostjo, ne zajema le zdravljenja duševnih bolezni in motenj.

Vrste psihotropnih zdravil in njihova uporaba

Obstaja vsaj več različnih klasifikacijskih sistemov za psihotropne droge, ena izmed najpogosteje uporabljenih je naslednja klasifikacija:

  • antidepresiv (timoleptik),
  • antipsihotik (nevroleptik),
  • normotimični,
  • anksiolitik (anksiolitik),
  • uspavalne tablete,
  • pro-kognitivno (nootropno).

Psihotropna zdravila - antidepresivi

Najštevilčnejša in verjetno najbolj znana skupina psihotropnih zdravil so antidepresivi. Njihova zgodovina je precej zanimiva, saj so prva odkritja v zvezi s temi pripravki (iz 50. let 20. stoletja) temeljila na opazovanjih o zdravljenju ljudi, obolelih za tuberkulozo. Vendar pa je minilo veliko let od tistih časov, v katerih so se na medicinskem trgu pojavili številni različni antidepresivi, ki na drugačen način delujejo na nevrotransmiterske sisteme v možganih.

Trenutno se razlikujejo:

  • triciklični antidepresivi (TLPD, ki neselektivno zavirajo ponovni privzem noradrenalina in serotonina, ki imajo tudiantihistaminik in holinolitik),
  • selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI, trenutno najbolj priljubljena skupina antidepresivov),
  • zaviralci ponovnega privzema serotonina-noradrenalina (SNRI),
  • zaviralci monoaminooksidaze (encim, ki razgrajuje nevrotransmiterje, vključno s serotoninom - zaviranje njegove aktivnosti povzroči povečanje količine nevrotransmiterjev v možganskih strukturah).

Kljub svojemu imenu se antidepresivi ne uporabljajo le pri zdravljenju motenj razpoloženja. Njihova uporaba lahko koristi tudi bolnikom z anksioznimi motnjami, bolniki z motnjami hranjenja (npr. anoreksijo) ali osebami, ki trpijo za obsesivno-kompulzivno motnjo.

Nekatera od teh zdravil, kot so triciklični antidepresivi, so uporabna tudi zunaj psihiatrije – ta zdravila lahko olajšajo ljudi, ki doživljajo nevropatsko bolečino.

Psihotropna zdravila - antipsihotiki

Zgodovina antipsihotikov se je začela, ko je bil uveden klorpromazin. To zdravilo se še vedno uporablja (čeprav dandanes redko) in ga skupaj z več drugimi snovmi uvrščamo v t.i. klasični nevroleptiki. Poleg njih so novejši preparati, znani kot atipična nevroleptična zdravila.

Zdravila iz teh skupin, kot pove že ime, se uporabljajo predvsem pri zdravljenju različnih vrst psihoz (npr. tistih, ki se pojavijo med shizofrenijo, pa tudi drugih stanj, povezanih s pacientovo izkušnjo blodnje ali halucinacij) , njihovo delovanje pa je pogojeno predvsem z blokiranjem dopamina.

Psihotropna zdravila - stabilizatorji razpoloženja

Stabilizatorji razpoloženja so tista zdravila, za katera je značilna sposobnost stabilizacije razpoloženja bolnikov. Glavni predstavnik te skupine je litijev karbonat, skupaj z zdravili, ki se običajno uporabljajo pri epilepsiji, kot sta karbamazepin in spojine valprojske kisline.

Zdravila za stabilizacijo razpoloženja vključujejo tudi atipične nevroleptike. Namen uporabe zgoraj omenjenih pripravkov je ponovno vzpostaviti stabilno razpoloženje pri bolnikih, ki se soočajo z njegovim povišanim razpoloženjem – stabilizatorji razpoloženja so namenjeni predvsem zdravljenju in preprečevanju maničnih epizod pri bolnikih z bipolarno motnjo.

Psihotropna zdravila - anksiolitiki

Benzodiazepini so med najpogosteje uporabljenimi psihotropnimi anksiolitiki. Njihova aktivnost je odvisna od stimulacije receptorjev GABA, katerih aktivnost je povezana z zaviralnim učinkom na celično aktivnost.živčen. Učinek uporabe benzodiazepinov je zmanjšanje resnosti anksioznosti, hkrati pa ima tudi hipnotični in sedativni učinek. Poleg teh zdravil anksiolitiki med drugim vključujejo tudi hidroksizin (blažji pripravek, ki blokira histaminske receptorje) in buspiron (zdravilo z dolgodelujočim anksiolitičnim učinkom, ki hkrati nima pomirjevalnega učinka).

Psihotropna zdravila - uspavalne tablete

Nekatera zdravila, ki so razvrščena kot anksiolitiki, se včasih uporabljajo kot hipnotiki, pa tudi pripravki, namenjeni kratkotrajnemu zdravljenju motenj spanja. V drugo skupino spadajo zolpidem, zopiklon, zaleplon, ki delujejo na receptorske sisteme podobno kot benzodiazepini, vendar v veliko manjšem obsegu.

Psihotropna zdravila - nootropiki

Pro-kognitivne droge so tisti psihotropni pripravki, ki imajo sposobnost izboljšanja kognitivnih funkcij, zlasti spomina in koncentracije. Ta kategorija vključuje tako sredstva, ki izboljšajo možganski pretok krvi (npr. vinpocetin) kot zaviralce encima, ki razgrajuje acetilholin (npr. rivastigmin, ki se uporablja pri demenci).

Pomembno

Ali se lahko med nosečnostjo uporabljajo psihotropna zdravila?

Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske, hkrati pa tudi stanje, ki zahteva večjo pozornost zdravnikov – pred uporabo katerega koli zdravila pri bolnikih je treba natančno analizirati koristi in možna tveganja, povezana s terapijo.

Pri psihotropnih zdravilih je situacija posebna: kot primer je dovolj omeniti, da so načeloma vsi antidepresivi razvrščeni v kategorijo C (to pomeni, da študije niso izključile možnosti škodljiv učinek zdravila na razvijajoči se plod). Med antipsihotiki so taki, ki jih uvrščamo v kategorijo B, torej v skupino zdravil, za katere ni dokazano, da so škodljiva za človeški plod; kot primer je lahko klozapin.

Na splošno velja, da je treba psihotropna zdravila jemati le, kadar je to nujno potrebno. Pri bolnikih, ki tovrstnih zdravil prej niso jemali, se jim izogibajo, pri bolnikih, ki tovrstne pripravke redno jemljejo, jih bo morda treba prekiniti ali spremeniti zdravljenje – odločitev v takih primerih sprejme lečeči zdravnik.

Kadar je le mogoče, se uporabi psihotropnih zdravil pri nosečnicah izogibamo – v tem obdobju je prednostna psihoterapija. To se morda zdi presenetljivo, vendar je včasih varnejša alternativa farmakoterapiji zdravljenje duševnih bolezni v nosečnosti zz uporabo elektrošoka.

Neželeni učinki psihotropnih zdravil

Psihotropna zdravila - tako kot v bistvu vsi farmakološki pripravki - imajo svoje stranske učinke. V primeru teh ukrepov lahko zadevajo širok spekter obolenj, bolniki imajo na primer omotico, slabost, padec krvnega tlaka ali motnjo koncentracije.

Simptomi te vrste pa so najhujši v začetnih fazah terapije in ne predstavljajo resne nevarnosti za zdravje bolnikov.

Precej pomembnejše so določene specifične motnje, ki se - čeprav so veliko redkejše od tipičnih stranskih učinkov psihotropnih zdravil - lahko tudi pojavijo in v primeru njihovega pojava je treba nujno stopiti v stik z zdravnikom.

Eno od tveganj, povezanih z uporabo zgoraj omenjenih psihotropnih zdravil, je nevroleptični maligni sindrom, ki se pojavi pri približno 1 % bolnikov, ki jemljejo antipsihotike.

Težava se kaže:

  • povečanje mišičnega tonusa,
  • motnja zavesti, ki jo običajno spremlja psihomotorična vznemirjenost,
  • znatno zvišanje telesne temperature,
  • tahikardija, aritmije,
  • zvišanje krvnega tlaka.

Pojav nevroleptičnega malignega sindroma prisili bolnika, da takoj preneha jemati zdravila, ki so povzročila stanje. Potrebno je zdravljenje v bolnišnici, ki temelji na stabilizaciji bolnikovega stanja (nadzor hidracije, vitalnih znakov, zniževanje vročine) in dajanju dopaminergičnih zdravil (obrnimo učinke nevroleptikov) ter zmanjšanju mišične napetosti.

Težava, ki se lahko pojavi tudi pri jemanju antidepresivov, je maligni serotoninski sindrom. Tveganje za njen nastanek se poveča predvsem, če bolnik uporablja previsoke odmerke antidepresivov ali ob sočasnem jemanju drugih zdravil, ki povečajo količino serotonina v možganih (primer takega zdravila je protibolečinsko zdravilo tramadol). Maligni serotoninski sindrom, tako kot sindrom, povezan z zgoraj opisanim zdravljenjem z nevroleptiki, zahteva bolnišnično zdravljenje in se kaže:

  • vzburjenje,
  • bruhanje, driska,
  • zvišanje telesne temperature,
  • tahikardija,
  • povečano potenje,
  • tresenje.

Stranski učinki psihotropnih zdravil lahko vključujejo tudi situacije, ki se povprečnemu bolniku zdijo nesmiselne. Primer je povečano tveganje vedenjasamomor med jemanjem antidepresivov. To je posledica dejstva, da se v začetnih fazah terapije, na primer z zdravili iz skupine SSRI, najprej poveča nagon bolnikov, šele nato se izboljša razpoloženje. Ob zgodnejšem obstoju samomorilnih misli se to tveganje poveča, zato je treba bolnika obvestiti o tej možnosti in se po potrebi nemudoma obrniti na svojega zdravnika.

Pred uporabo katerega koli psihotropnega zdravila je potrebna temeljita diagnoza bolnika, vendar je treba posebno pozornost nameniti osebam z bipolarno motnjo. Pri bolnikih lahko pridejo v ospredje depresivne epizode, kar pomeni, da je pojav povišanega razpoloženja lahko spregledan in se zato po diagnozi depresivnih motenj lahko začne zdravljenje z antidepresivi. Namesto da bi pomagalo, lahko tovrstno zdravljenje postane dejavnik pri poslabšanju bolezni, saj je uporaba tovrstnih zdravil lahko dejavnik pri sprožitvi maničnih epizod.

Vse zgoraj opisane situacije se pojavljajo razmeroma redko in ne bi smele odvračati bolnikov od uporabe psihotropnih zdravil, če seveda obstajajo indikacije za zdravljenje.

Zgornji opis ni namenjen odvračanju, temveč le opozorilu, saj so koristi terapije s psihotropnimi zdravili pogosto neprecenljive. Poznavanje zgornjih tveganj je namenjeno le senzibilizaciji pacientov na to, kaj bi moralo vzbuditi njihovo tesnobo in kdaj naj poiščejo zdravniško pomoč.

Pomembno

Interakcije psihotropnih zdravil z alkoholom

Dejstvo, da se je treba med jemanjem antibiotikov izogibati uživanju alkohola, je dokaj dobro znano dejstvo – podobna situacija velja za kombiniranje pijač, ki vsebujejo etanol, s psihotropnimi zdravili. Kombinacija teh snovi je nevarna, čeprav le zaradi nevarnosti presnovnih interakcij.

Precejšen del psihotropnih pripravkov se presnavlja z istimi encimi, ki ga razgradijo z alkoholom - učinek takšne situacije je lahko tako oslabitev terapevtskih učinkovin kot njihovo intenziviranje. Na koncu se lahko pri bolnikih poveča resnost neželenih učinkov, tako relativno nizke intenzivnosti (kot je povečana zaspanost ali oslabljena koncentracija) kot resnejših – v skrajnih primerih se lahko pojavi celo depresija dihanja. Zaradi kombiniranja alkohola s psihotropnimi zdravili se lahko pojavijo tudi nove bolezni, kot so aritmije, povezane s podaljšanjem intervala QT – takšno razmerjelahko opazimo, če se etanol jemlje sočasno z nekaterimi antipsihotiki ali antidepresivi.

Pacientu, ki jemlje psihotropna zdravila, ni nujno, da se popolnoma vzdrži alkohola. Razumno, občasno pitje majhne količine etanola ne bi smelo predstavljati grožnje, vendar je najbolje, da zdravnika, ki predpisuje psihotropna zdravila, vprašate o možnosti pitja alkohola v določenih primerih.

O avtorjuPriklon. Tomasz NęckiDiplomirala iz medicine na Medicinski univerzi v Poznanu. Občudovalec poljskega morja (najbolj rad se sprehaja po njegovih obalah s slušalkami v ušesih), mačk in knjig. Pri delu s pacienti se osredotoča na to, da jim vedno prisluhne in porabi toliko časa, kot ga potrebujejo.

Preberite več člankov tega avtorja

Kategorija:

Psihiatrija