PREVERJENA VSEBINAAvtor: lek. Tomasz Nęcki

Osebnostnih motenj ni enostavno diagnosticirati – vklj. ker so kriteriji za prepoznavanje posameznih osebnostnih motenj tako zapleteni, da je včasih težko ločiti normo v vedenju od odstopanja od nje. V mnogih primerih je tudi težko natančno določiti, katera osebnostna motnja je prisotna pri določenem bolniku.

Razdelkiosebnostne motnjejih je vsaj nekaj - spodaj je ena od razpoložljivih klasifikacij:

Osebnostne motnje - paranoična osebnost

Bolniki s to osebnostno motnjo so pretirano sumničavi in ​​verjamejo, da jih drugi ljudje poskušajo poškodovati. Zaradi tega so skrivnostni in neradi povedo drugim o sebi. Morda bodo opazili žalitev v vedenju in besedah, ki sploh niso bile namenjene posredovanju sporočila.

Poleg tega ljudje s paranoično osebnostno motnjo ponavadi neradi odpuščajo.

S paranoično osebo je lahko težko živeti, saj so pogosto sumi nezvestobe – običajno neutemeljeni – usmerjeni proti partnerju.

Osebnostne motnje - shizoidna osebnost

Ljudje s shizoidno osebnostjo so ponavadi individualisti. Stiki z drugimi ljudmi jim ne dajejo zadovoljstva, zato bolniki s shizoidno osebnostno motnjo ne vstopajo v dolgotrajne odnose. Prav tako jih skorajda ne zanimajo vprašanja, povezana s spolnostjo.

Ljudje s to težavo običajno raje opravljajo različne dejavnosti sami, zato raje izberejo poklice, kjer skupinsko delo ni potrebno.

Osebnostne motnje - izogibanje osebnosti

Kot pove že ime, se bolniki pri izogibanju osebnostnim motnjam izogibajo dejavnostim.

Ne lotevajo se zahtevnejših nalog, lahko tudi omejijo medosebne stike. Osnova za takšno ravnanje je nizka samopodoba in strah pred kritiko.

Osebnostne motnje - odvisna osebnostna motnja

Odvisne bolnike lahko drugi opišejo kot odvisne. Imajo težave z izražanjem lastnega mnenja, težko se samostojno odločajo. Pričakujejo stalno podporo drugih inoskrbe in te potrebe so tako velike, da so bolniki za njihovo zadovoljitev pripravljeni opravljati tudi neprijetne dejavnosti.

Razlog za takšno vedenje pri bolnikih z odvisno osebnostno motnjo je strah, da brez pomoči drugih ljudi sami ne bodo kos v življenju.

Osebnostne motnje - mejna osebnost

Težje živijo ne le bolniki z mejno osebnostno motnjo - težave, povezane s to motnjo, čuti tudi pacientova bližnja okolica. V primeru te kategorije bo najbolj živ izraz "od ljubezni do sovraštva".

Ta vrsta osebnostne motnje je povezana z dejstvom, da bolniki zlahka prehajajo iz enega čustvenega stanja v drugo – lahko v trenutku izrazijo ljubezen do nekoga, le da omenijo, kako močno sovražijo isto osebo v trenutku.

Razpoloženje teh bolnikov je pogosto razdražljivo (imenovano disforično). Pri osebnostnih motnjah tipa Borderline je opazno impulzivno vedenje, kot so tvegana spolna aktivnost, igre na srečo ali zloraba substanc.

Osebnostna motnja - Anankastična osebnost

Osebe z anakastično osebnostno motnjo njeni nadrejeni morda ne bodo marali. Takšne bolnike včasih opisujejo kot pretirano toge – vse je treba narediti v določenem vrstnem redu in s pretirano pozornostjo do podrobnosti.

Med osebnostnimi motnjami anankastičnega tipa lahko perfekcionizem privede do dejstva, da bo, da - naloga izvedena izjemno natančno, vendar bo glavni cilj zamegljen.

Da bi opravljali samo določene naloge ali dejavnosti, se ljudje, ki se spopadajo s težavo te kategorije, morda odločijo, da ne bodo počivali ali se družili.

Osebnostne motnje - disocialna (antisocialna) osebnost

Ljudje, ki zanikajo obstoj zakonov in pravil - tako bi lahko opisali ljudi z disocialno osebnostno motnjo. Ti bolniki večkrat kršijo zakon, izvajajo prepovedana dejanja in so lahko agresivni. Njihovo vedenje lahko opišemo kot vsaj impulzivno, poleg tega pogosto zlorabljajo različne psihoaktivne snovi (alkohol ali droge).

Druga značilnost disocialne osebnosti je, da pacienti izgubijo občutek za zmernost in njihovo vedenje ne povzroča nikakršnih refleksij o njihovem lastnem vedenju, ki je navsezadnje v neskladju s prevladujočimi družbenimi normami.

Priporočen članek:

Disocialna osebnost (psihopatija): vzroki, simptomi, zdravljenje

Osebnostne motnje - histrionska osebnost

S temosebnostna motnja vključuje nenehno potrebo po biti v središču pozornosti. Bolniki se pogosto vedejo neprimerno glede na splošno sprejeta pravila, njihovo vedenje je lahko izjemno zapeljivo ali pa ga zaznamujejo spolni prizvok.

V primeru histrionskih osebnostnih motenj se lahko opozori na pretirano teatralnost vedenja in pretirano intimno dojemanje medosebnih stikov (pri teh pacientih se zdijo odnosi z drugimi veliko tesnejši in intimnejši, kot so v resnici).

Vzroki osebnostnih motenj

  1. Eno od meril, ki se upoštevajo pri diagnosticiranju osebnostne motnje, je starost, pri kateri so se pri bolniku prvič pojavili simptomi motnje. Na splošno se osebnostne težave običajno pojavijo v adolescenci in zgodnji adolescenci.
  2. Na pojav osebnostnih motenj lahko vplivajo različni družinski problemi (npr. pomanjkanje starša, nepravilni odnosi med starši, odraščanje v razmerah socialne patologije), pa tudi doživljanje zlorab.
  3. Pri razvoju opisane skupine težav je pomemben tudi odnos med otrokom in starši – na doživljanje osebnostnih motenj lahko vplivajo npr. pretiran, stalen starševski nadzor ali čustvena hladnost, ki izhaja iz skrbnikov.
  4. Vidik, ki še vedno ostaja nejasen, so biološke determinante osebnostnih motenj. Hipoteza o nenormalnostih v nevrotransmiterskih sistemih je temeljila na dejstvu, da je pri nekaterih osebnostnih motnjah izboljšanje stanja bolnikov možno zaradi izvajanja farmakoterapije (npr. antidepresivi pri mejnih motnjah).
  5. Učinki zlorabe substanc se upoštevajo tudi kot dejavniki, povezani z razvojem težav z osebnostnim delovanjem.

Zdravljenje osebnostnih motenj

Psihoterapija je osnova zdravljenja osebnostnih motenj. Glede na vrsto in potrebe posameznega bolnika se njegovo trajanje razlikuje – včasih zdravljenje traja tudi več mesecev. Uporabljajo se tako individualna kot skupinska psihoterapija ter družinska terapija. Včasih t.i usposabljanje socialnih veščin.

Farmakoterapija se včasih uporablja pri bolnikih z osebnostnimi motnjami, vendar je treba tukaj jasno poudariti eno dejstvo: ni zdravil za zdravljenje te skupine motenj.

Farmakološki pripravki imajo le pomožno vlogo in se izvajajo po skrbni oceni bolnika - če obstajajo druge težave (npr. depresija, povezana z depresijo), pomagajobolniku lahko svetujemo jemanje antidepresivov.

Morebitna uporaba zdravil je odvisna tudi od vrste osebnostne motnje pri bolniku – na primer pri mejni osebnostni motnji nekateri bolniki dosežejo ugodne učinke zahvaljujoč izvajanju stabilizatorjev razpoloženja (normaliziranje razpoloženja) oz. antidepresivi.

Priporočen članek:

Metode zdravljenja osebnostnih motenjO avtorjuPriklon. Tomasz NęckiDiplomirala iz medicine na Medicinski univerzi v Poznanu. Občudovalec poljskega morja (najbolj rad se sprehaja po njegovih obalah s slušalkami v ušesih), mačk in knjig. Pri delu s pacienti se osredotoča na to, da jim vedno prisluhne in porabi toliko časa, kot ga potrebujejo.

Preberite več člankov tega avtorja

Kategorija:

Psihiatrija