Prekomerni dražljaji – temu ne posvečamo dovolj pozornosti ves čas, kljub temu, da k svojemu počutju, čustvom in odnosom pristopamo z vse večjo zavestjo. Vzroke za zaznano poslabšanje počutja vidimo predvsem v stresu. Vendar pa se spomnimo na presežek dražljajev – preverite, kako vpliva na nas!

Vsebina:

  1. Presežek dražljajev: kako vpliva na nas?
  2. Presežek dražljajev: kako ga omejiti?
  3. Omejen presežek dražljajev: kaj je naslednje?

Presežek dražljajev pogosto vpliva na naše delovanje, čeprav se tega ne zavedamo. Pozabljamo, da možgani in kilometri nevronov vsak dan obdelujejo informacije z vseh področij človeškega delovanja in njihova izpostavljenost stimulaciji ni brez posledic. Napetost ne povzroča samo presežka čustev, ki je posledica prepira ali hitenja v zvezi s prihajajočim datumom predstavitve, ampak tudi presežek čutnih dražljajev.

Presežek dražljajev: kako vpliva na nas?

Dejavniki, kot so presežna svetloba, nezadostna svetloba ali izpostavljenost neustrezni osvetlitvi, hrup, toplotno nelagodje ali spremembe v cirkadianem ritmu, so prav tako v veliki meri negativni učinki na naše počutje.

Pogosto po napornem dnevu, polnem vtisov, ki presegajo cono udobja, je zdravilo, ki si ga damo, zagotoviti več dražljajev, kar samo poslabša naše počutje. Na ta način, namesto da bi po živčnem dnevu v službi ponovno vzpostavili ravnotežje, si dali malo oddiha, sedimo pred televizorjem ali računalnikom in narekujemo možganom, naj obdelajo zaporedne doze modre svetlobe, reklame, ki se nanašajo na čustva in neugodne, vendar vpadljivi zvoki in luči.

Kot družba smo se že naučili, da prekomerna stimulacija negativno vpliva na otroke. Ko vse utripa, sveti ali se preveč igra, najmlajši pokažejo simptome stresa. Nato skoraj nehote zmanjšamo presežek dražljajev za otrokovo udobje, utišamo radio, prekrijemo okna s spanjem ali omejimo uporabo računalnika. Pozabljamo pa, da tudi živčni sistem odraslega potrebuje oddih, in če ne skrbimo za prave dražljaje, se izpostavimo preveliki stimulaciji.

Zato naslednjič, ko vas obiščetezdravnik bo rekel: "Prosim, izogibajte se stresu", ne pozabite, da to, kar lahko storite zase, ni samo spopadanje s psihološkimi stresorji, ampak tudi zmanjšanje stresorja iz okolja ali povezanih s cirkadianim ritmom. Njihov presežek ali neustrezna kakovost negativno vpliva na duševno stanje, znižuje razpoloženje, ovira uravnavanje čustev, zmanjšuje sposobnost obvladovanja duševnega stresa in znižuje imuniteto.

Energetski vampirji: ali taki ljudje res obstajajo?

Meditacija bo premagala stres, pomirila in dala energijo

Načini, kako se počutiti bolje in fit

Presežek dražljajev: kako ga omejiti?

1. Poskusite narediti manjše spremembe

Če želite zmanjšati vpliv presežka dražljajev na vaše počutje in zdravje, je vredno poznati svoje meje glede prave svetlobe, hrupa in cirkadianega ritma. Ali telo dojema določen dražljaj kot odvečno, je v veliki meri odvisno od individualnih značilnosti določene osebe.

Zato je tako pomembno, da spoznate sebe in okoljske razmere, ki spodbujajo dobro počutje. Prav tako je vredno opazovati, pri kakšni intenzivnosti dražljajev ima zaznani stres mobilizacijsko funkcijo in pri kakšnih negativnih učinkih se pojavijo, zaradi česar telo bremeni previsoke stroške. Žal pri stimulaciji pogosto zaidemo v nekakšno zanko: doživljamo duševni stres, zato ga zadušimo z dražljaji, presežek dražljajev pa povzroči še en stres, ki zahteva zatikanje. Na ta način raste snežna kepa napetosti, zaradi česar je težko videti, kaj telo resnično potrebuje za zmanjšanje stresa.

Številne preproste spremembe je mogoče narediti skoraj takoj, toda začeti s tem je zavestna odločitev, da prekinete zanko dražljajev in pogledate meje udobja lastnega živčnega sistema. Ta meja se bo sčasoma spremenila, vendar bo splošni trend k želenim udobnim pogojem dokaj stalen. Soočanje s presežkom je v veliki meri sposobnost poslušati sebe, preveriti, ali nisem izpostavljen preveliki stimulaciji in poskusiti iskati rešitev.

Človeška biološka ura: kaj je to in kako deluje?

Kako biti tukaj in zdaj? Nasvet psihologa

Pomirjujoč trening: 6 vaj za vzpostavitev ravnotežja

Hrup

Hrup velja za glasne zvoke, lahko pa je tudi mehak, a dražeč zvok. Preverite, pri katerih zvokih se počutite dobro in zaradi katerih ste živčni ali manjkoncentriran. Zavedanje tega je pomembno v procesu, da se znebite odvečnih dražljajev.

Morda boste ugotovili, da bodo utišane slušalke pri delu ali določena vrsta glasbe v pomoč za vaše udobje. Preverite, ali poslušanje radia na poti v službo ali oddaj, polnih vsiljivih političnih novic in oglasov, kakor koli vpliva na vas. Morda bo manj naporno ugasniti avtoradio ali poslušati določene vrste glasbe. Poskrbite za zvoke narave. Pojdite v park ali gozd za eno uro, da raziščete. Preverite, kako vpliva na vas. Poskusite sprostitvene tehnike, na primer Shirin Joku.

Svetloba

Človeški organizem ima seveda ob upoštevanju individualnih razlik razmeroma stalen ritem, eden od njegovih determinant pa je svetloba. Počutje se poslabša, če možganom čez dan z določenimi parametri ne zagotovimo prave količine svetlobe. V podnebnih območjih z manj sončnimi in včasih kratkimi dnevi so v pomoč svetilke, ki omogočajo simulacijo.

Preden investiramo v svetlobne tretmaje, preverite, kaj lahko storite zase v smislu osvetlitve. Poskusite čim bolj izkoristiti naravno svetlobo jeseni in pozimi in poglejte, kako vpliva na vaše počutje. Če je mogoče, postavite delovno mizo bližje oknu. Izkoristite proste dneve za preživljanje časa na prostem pri dnevni svetlobi.

Izogibajte se situacijam, ko je svetloba neposredno v vaših očeh ali utripa. Olajšajte telesu razlikovanje dneva od noči, tako da zvečer zmanjšate odvečno svetlobo. Izogibajte se izpostavljanju modri svetlobi pred spanjem, ki zavira proizvodnjo melatonina. Prav tako omejite dostop do zaslonov mobilnih telefonov ali TV sprejemnikov. Zapri okna, ko spiš.

Temperatura, tlak, dotik

Poskrbite za svoje toplotno udobje, vredno se je obleči v skladu z vašim osebnim občutkom za toploto in mraz, in ne s tem, kar nosijo drugi. Poskrbite, da vas oblačila, ki jih nosite, ne dražijo, material naj bo prijeten na otip, brez dražečih etiket in brez gibanja. Celoten dan neprijetnih dražljajev, ki tečejo iz telesa, telo po nepotrebnem stimulira.

Omejen presežek dražljajev: kaj je naslednje?

Odgovor na presežek dražljajev je, da jih čim bolj omejimo, prilagodimo okolje, v katerem delujemo, našim individualnim potrebam, hkrati pa zagotovimo ustrezno regeneracijo. Po uvedbi manjših in večjih sprememb, ki povečujejo vsakodnevno udobje, je vredno izbrati optimalen način sprostitve.

Če se tesnoba pojavi po razvezi, je vredno uvesti majhno metodokoraki. Začnite z zamenjavo enega dražljaja za drugega, da postopoma pridete do individualiziranega načina regeneracije. Poglejte, kaj vam primanjkuje pri delovanju v stresnih razmerah. Na primer: delo v pisarni v t.i odprtem prostoru ali na blagajni v supermarketu kljub obilici medosebnih interakcij otežuje vzpostavljanje socialnih odnosov, zato se lahko izkaže, da sproščanje v obliki timske igre (skupni cilj, sodelovanje, pogovor, endorfini, povezani z fizični napor) bo zapolnil primanjkljaj prijateljskih družbenih odnosov.

Delo v neudobnih uradnih oblačilih ali v neprijetnih vremenskih razmerah je mogoče uravnovesiti tako, da telo odprete od odvečnih dražljajev, pa tudi z zagotavljanjem prijetnih dražljajev, na primer z masažo, plavajočimi seansami, toplimi kopeli.

Razmislite o dražljajih, ki se jih lahko znebite in kaj je vredno uravnotežiti ali občasno zamenjati.

Ne moremo se znebiti vseh negativnih ali odvečnih dražljajev ali jih omejiti

V takšni situaciji bo ključnega pomena naš odnos do njih. Če bomo težke razmere obravnavali kot izziv in ne kot škodo, bomo lažje poskrbeli zase. Akcija, ki ni usmerjena v negativne dražljaje, ampak v krepitev samega sebe (skrb za ustrezen spanec, regeneracijo, prehrano, poslušanje potreb in njihovo konstruktivno zadovoljevanje) je lahko ključ do ohranjanja ravnotežja kljub presežku dražljajev. Takšen odnos bo pripomogel tudi k krepitvi občutka za posredovanje, kar učinkovito krepi tudi sposobnost prenašanja stresa.

Preverite, kaj res utapljate s temi dražljaji?

Cilj izpostavljanja sebe prekomerni stimulaciji je pogosto odrezati svoja čustva in potrebe. Odvračanje pozornosti od pomembnega, četudi neprijetnega ali celo bolečega, z zunanjimi dražljaji prinese navidezno olajšanje le za trenutek. Na dolgi rok pa ga izpostavlja veliki škodi. Če se vam zdi, da organizirate presežek dražljajev, ki je neznosen, povzroča veliko škode na različnih področjih vašega življenja, majhne spremembe pa nimajo želenega učinka, razmislite o srečanju s psihologom. Lahko se izkaže, da ima izpostavljenost preveliki stimulaciji globlje težave, s katerimi se bo lažje spopasti s podporo specialista.

Kategorija:

Psihologija