Osebe, ki so zbolele za COVID-19, lahko postanejo respiratorne težave. Nekateri med njimi doživljajo nepopravljive spremembe v pljučih, kar povzroči trajno omejitev dihalnih rezerv in odpoved dihanja - opozarja pulmologinja dr. hab. Robert Kieszko, dr.med., dr. Težava zadeva bolnike po hudem poteku bolezni COVID-19.
Kot je poudaril v intervjuju za poljsko tiskovno agencijo, dr. hab. n. med. Robert Kieszko, namestnik vodje oddelka za pnevmonologijo, onkologijo in alergologijo SPSK4 v Lublinu, najpogostejši simptom pri hudi bolezni COVID-19 sta pljučnica in pljučna embolija.
"Ta pljučnica je intersticijske narave, pri kateri se alveole infiltrirajo z vnetnimi celicami. To spremlja še ena težava, saj so pogosta tudi vnetja žilnega endotelija, intravaskularna koagulacija in nastajanje krvnih strdkov ter posledično do pljučne embolije "- je pojasnil pulmolog.
Strokovnjak je dodal, da nekateri bolniki doživljajo t.i citokinska nevihta, torej prekomerno sproščanje citokinov s strani imunskega sistema, ki uniči pljučni parenhim in vodi v pljučno fibrozo. "Če se v pljučnem parenhimu zarašča vezivno tkivo, imamo opravka z ireverzibilno fibrozo, ki povzroči trajno omejitev bolnikovih dihalnih rezerv. Posledica okvare pljuč je odpoved dihanja, to je zmanjšan parcialni tlak kisika v krvi in omejena gibalna zmogljivost. Z drugimi besedami, bolnik pogosto postane respiratorna motnja, "- ugotavlja dr. hab. n. med. Kieszko.
Med druge postovidne zaplete v dihalnem sistemu je strokovnjak med drugim vključil bronhialna hiperreaktivnost, pa tudi težaven in utrujajoč kašelj.
Pulmologinja je poudarila, da se poleg infekcijskih oddelkov bolniki s COVID-19 najpogosteje zdravijo na pljučnih oddelkih, ki so se preoblikovali v oddelke za covid. "To je posledica dejstva, da so pljučni oddelki dediščina ftiziatrije, torej oddelki za tuberkulozo, ki so bili zaradi epidemije običajno v ločenih stavbah, zato je zdaj tako infekcijski oddelek najlažje prigraditi," je povedala namestnica vodje Oddelek za pnevmonologijo, onkologijo in alergologijo SPSK4 v Lublinu.
Poudaril je, da zaradi pandemije COVID-19,Večina pulmoloških oddelkov v regiji ne deluje v celoti zaradi preoblikovanja celotnih oddelkov ali njihovih delov v oddelke, ki se ukvarjajo z zdravljenjem okužb s COVID-19.
"Zato ni mest za načrtovane pljučne bolnike pri diagnostiki in zdravljenju bolezni dihal. To vključuje na primer diagnozo pljučnega raka, zdravljenje poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni, bronhialne astme ali idiopatske pljučne bolezni." fibroza" - je izračunal zdravnik.
Na vprašanje o posledicah pomanjkanja dostopa do zdravljenja za bolnike s pljučnimi boleznimi, ki niso COVID-19, je odgovoril, da "bo zmanjšalo možnost ustreznega zdravljenja kroničnih bolezni dihal." "Dalekosežni učinki tega neuspeha zdravstvenega sistema bodo poslabšanje kakovosti in skrajšanje pričakovane življenjske dobe bolnikov. Mislim, da bomo to opazili v prihodnjih letih, vendar imamo že presežek umrlih. , ne samo zaradi epidemij,« je pojasnila dr. n. med. Kieszko.
Po mnenju strokovnjaka se bolnišnice kljub epidemiji trudijo zagotoviti diagnostiko bolnikom z boleznimi dihal. V kliniki v Lublinu je bronhoskopski laboratorij, kjer se dnevno opravi do šest bronhoskopskih pregledov s postopki aspiracijske biopsije s ščipanjem in iglo pod nadzorom endobronhialnega ultrazvoka, kar omogoča diagnosticiranje pljučnega raka in drugih bolezni dihal.
"V naši bolnišnici sta trenutno dve nadstropji - 28 postelj - pulmološki ambulanti namenjeni okuženim s COVID-19, eno nadstropje, torej 16 postelj, pa za zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom. Takšnega zdravljenja ne moremo odlagati Imamo tudi enodnevni oddelek za zdravljenje pljučnega raka, ki vsak dan oskrbi kakih ducat bolnikov "- je poudarila pulmologinja.