Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Žalost je eno od osnovnih čustvenih stanj. Skupaj z veseljem, strahom in jezo tvorijo hrbtenico sveta človeških čustev. Pogosto je doživljanje žalosti povezano z značilnimi telesnimi občutki, vedenjem ali mislimi. Povezujemo ga z občutkom depresije, pomanjkanjem pripravljenosti za aktivnost in umikom iz družbenega življenja. Zgodi se tudi, da se intenzivnost, s katero občutimo žalost, spremeni v telesne bolezni psihosomatske narave.

Žalost- ko jo doživimo, jo običajno spremljajo številni neprijetni občutki, pogosto so razlogi za žalost situacije, ki jih ne bi radi doživljali, zato se zdi naravno da bi se mu poskušali izogniti ali ignorirati. Medtem pa je naravna protiutež žalosti veselje, tako zaželeno v naših časih. Dobro je biti srečen in poln energije. Svet, ki ga ustvarjajo mediji in hitro spreminjajoče se kulturne norme, dajejo prednost veselju in prizadevanje zanj postane prednostna naloga. Takrat občutek veselja postane "dolžnost" in žalost se obravnava kot neuspeh. Pogosto pridemo do zaključka, da če ne čutimo sreče, imamo verjetno težavo, smo »razvajeni«, da mora biti naravno stanje veselje in njegova čustva. Včasih v našem življenju ni veliko prostora za žalost.

Da pa lahko govorimo o notranjem ravnovesju, moramo izkusiti celotno paleto čustev in okrepiti sposobnost razlikovanja in poimenovanja stanj, ki »tečejo« skozi nas. Sposobnost doživljanja in doživljanja vseh naših čustev je tisto, kar naredi naše življenje popolno. Vredno si je ogledati svoja čustva. Preverite, kaj v resnici čutimo, morda je to, kar smo včasih imenovali žalost, pravzaprav jeza, tisto, kar definiramo kot strah, pa je res žalost. Pogosto se zgodi, da se med razvojem naučimo odzvati na dano dražljaje s čustvom, ki ni ustrezno, a iz nekega razloga, čeprav nam v resnici ne služi, to storimo. Včasih je vsak od nas težko poimenovati tisto, kar čuti, in čustva, ki jih doživljamo, so zapletena. Del populacije ima težje uravnavanje svojih čustev kot drugi. Pod njihovim vplivom delajo in govorijo stvari, ki negativno vplivajo na različna področja življenja, med drugim zapletajo odnose in omejujejodnevne aktivnosti itd.

Ne smemo pozabiti, da je svet čustev zapleten. Ne vklopi enega čustva naenkrat, običajno je tisto, kar doživimo, zbirka različnih stanj različne intenzivnosti.

Zakaj doživljamo žalost?

Kar nas v povezavi z žalostjo običajno povzroča tesnobo, so misli, ki jo v veliki meri spremljajo: "Kako se je to lahko zgodilo?", "Zakaj je to storila", "Zakaj se je to zgodilo meni?". Tovrstne misli so naravne, a so kljub temu dejavnik, ki nas »vleče dol«, spodbuja k razmisleku in nas vleče v spiralo žalosti. Pogosto takrat poskušamo osmisliti to, kar se je zgodilo, namere drugih ljudi ne razlagamo vedno pravilno. Poskus analiziranja vzrokov in vedno znova razmišljanje nas odvrne od tega, kar je tukaj in zdaj, kaj bi lahko v tistem trenutku naredili zase. Če ste potopljeni v žalost, lahko ustvarite vtis, da se stvari nikoli ne bodo izboljšale. Zaradi refleksije vedno znova doživljamo žalost, hkrati pa nas oddaljuje od tega, kar nam telo v resnici poskuša povedati. Pomembno je, da zmoremo doživeti žalost tudi z mislimi, ki jo spremljajo, vendar je pomembno, da te misli niso edini izraz naše žalosti. Eno je potopiti se v žalost, drugo pa jo skrbno doživeti.

Običajno imamo v danem trenutku čustvo, ki prevladuje, kar je vodilna reakcija na določen dejavnik. Mehanizem nastanka in delovanja čustev najlažje razumemo, če ga primerjamo z valom. Čustvo se pojavi kot reakcija na dražljaj, njegova intenzivnost se poveča, doseže vrhunec in začne upadati, dokler ni relativno tiho. Posledica tega vala so lahko različne vrste vedenja in spremljajoče misli. Včasih se zgodi, da ta vedenja in misli postanejo spodbuda za sprožitev novega vala. Pomembno si je zapomniti, da niti veselje niti žalost ne moreta trajati neskončno v največji intenzivnosti. To je lahko dragocena informacija, zlasti za tiste, ki menijo, da je njihova žalost tako velika, da nikoli ne bo izginila, pa tudi hladen tuš za tiste, ki poskušajo živeti v nenehnem, silnem veselju.

Kaj nam daje žalost?

Zelo težko je občutiti veselje, ne da bi bili žalostni. Prav ti kontrasti delajo naše duševno življenje harmonično. Vredno je razviti odprtost do tega, kar doživljamo in kaj se nam dejansko dogaja. Žalost je tista, ki iz našega telesa signalizira, da nekaj ni v redu, da je vredno nekaj spremeniti. Morda gre odnos, v katerem sva, v napačno smer, delo, ki mu namenjamo toliko energije in časa, je preveč stimulativno in bi ga morali uravnotežiti daljši čas okrevanja.Morda pa je ravnovesje med delom in zasebnim življenjem resno zamajano, žalost, ki ga spremlja, ne da bi vnesla resnične spremembe, pa noče izginiti. Ignoriranje tega opozorilnega signala, ki je dar matere narave, nam ne služi.

Žalost pogosto obravnavamo kot izraz svoje šibkosti, napake, signal, da je z nami nekaj narobe. Pozabljamo, da je žalost lahko dragocena informacija, ne pa ovira pri doseganju naših ciljev.

Žalost je pogosto reakcija našega telesa ne le na pretirano preobremenitev, ampak tudi na bolezen. Vredno je postati navdih za upočasnitev tempa, skrb zase in za svoje zdravje ter pogled na potrebe, ki jih je treba zadovoljiti. Naše počutje nam daje veliko dragocenih informacij, od nas pa je odvisno, ali jih pravilno preberemo in kako se nanje odzovemo. Zato vas naslednjič, ko se nenadoma brez opozorila pojavi žalost, spodbujam, da za trenutek zavestno ostanete v tej žalosti in poskusite odkriti, kaj nam sporoča, kaj je za njo.

Ne gre za pretirano praznovanje žalosti, ampak za sprejemanje, da je tam, nekaj časa v njej in poskušanje odkriti, kaj je za to žalostjo. Nima smisla se zavajati, da bo zaradi nekega treninga ali terapije mogoče nadzorovati vsako čustvo in vsako reakcijo nanj. Običajno se pretirano discipliniranje čustev konča tako, da jih odreže, to pa nima veliko skupnega z umirjenostjo in harmonijo. Vendar pa se je vredno potruditi, da doživljamo in reagiramo na različna stanja bolj zavestno, hkrati pa sprejemamo naravni čustveni ritem, ki ga doživljamo.

Kako se spopasti z žalostjo?

Vsak od nas doživlja žalost na drugačen način, nas žalosti in se nanjo različno odziva. Lahko rečete, da kolikor ljudi, toliko načinov, zato je vredno poskusiti nekaj izmed njih, preden najdemo nekaj, kar ustreza nam in našim potrebam. Pretvarjanje, da žalost ne obstaja, ni zdravilo za veselje. Vredno je nekaj časa ostati v žalosti, si jo ogledati in odgovoriti na nekaj vprašanj:

  • Kaj pomeni ta žalost?
  • Kje v telesu čutimo, da je to, kar doživljamo, žalost?
  • Kaj je razlog za to žalost?
  • Kaj potrebujem v tej situaciji?
  • Kaj bi mi zdaj koristilo?

Ne gre za pretirano uživanje v svoji žalosti ali nenehno razmišljanje in navijanje spirale nesreče. Gre pa za to, da si dovolite doživeti to čustvo. Ko se bomo poskušali zavestno približati žalosti, ki jo čutimo, bomo lažje vzpostavili ravnovesje. Žalost lahko povzroči določen dogodek, na primer izguba ljubljene osebe, težkaodnose ali zdravstvene težave, nato pa si dovolite, da to doživite, doživite žalovanje ali občutek izgube. Žalost je pogosto dragocena informacija, ki nam jo daje naše telo. Doživljanje žalosti "brez razloga" običajno ni brez razloga. Ob predolgem zanemarjanju lastnih potreb, izpostavljanju telesa kroničnemu stresu ali obtičenju v težkem razmerju pogosto čez nekaj časa postane žalostno. Žalost je opozorilna lučka, ki je ne smemo zatreti ali prezreti. Način, da uravnovesite svoja čustva, ni tako, da se pretvarjate, da niste žalostni, ampak da poslušate in se odzovete na informacije, ki jih prinaša žalost, ter poskrbite za prostor v vašem življenju, ki je žalost uporabljal kot glasnika.

Krepitev sposobnosti zavestnega občutka žalosti, namesto da bi se zadrževali na zgodbi, povezani z določeno žalostjo, lahko pomaga zmanjšati strah pred občutkom žalosti kot takega.

Žalost je čustvo, ki vpliva na naše telo

Ni mogoče zanikati, da obstaja tudi močna interakcija med čustvom in telesom. Naša drža (potopljena prsa, spuščena ramena itd.), ton glasu in mimika so izraz žalosti, ki jo doživljamo. Branje čustvenih namigov je lahko težavno in morda boste lažje opazili simptome, ki izhajajo iz vašega telesa. Zato je vredno pogledati svoja čustva, ko:

  • pojavijo se čudne, težko prepoznavne bolečine;
  • naš odnos se začne drugače kot običajno;
  • počasni gibi, izogibanje aktivnosti;
  • pomanjkanje apetita ali pretiran apetit;
  • jok ali blokiranje jokanja se pojavlja pogosteje kot običajno, bojite se, da če si dovolimo trgati, jih ne bomo mogli ustaviti;
  • pomanjkanje energije, dolgotrajna utrujenost brez očitnega razloga itd.

Na srečo odnos med telesom in čustvi deluje kot povratna zanka, zato je delo s telesom, gibalna terapija itd. lahko eden od načinov za ponovno vzpostavitev ravnotežja.

Zavedanje lastne žalosti je koristno, vendar je vredno pogledati svoje veselje za ravnovesje. Ker ko enkrat doživimo žalost in »naredimo domačo nalogo«, ki nam je bila, nam je lahko koristno okrepiti tista področja, ki nam dajejo občutek sreče. Gre za iskanje pravih virov veselja po doživljanju žalosti, ne pa za pretvarjanje, da niste žalostni, tako da jo prekrijete z veseljem. Spodbujam vas, da preverite, kaj nam daje užitek, kaj spodbuja občutek olajšanja in miru ter kaj povzroča evforijo. Lahko se izkaže, da zavestno ne čutimo veselja tako dolgo, da so odgovori na ta vprašanja težki. Potem vas spodbujamza eksperimentiranje in lastno raziskovanje. Morda boste ugotovili, da je bila družba prijateljev včasih vir veselja, zdaj pa je to lahko vadba ali redna meditacija. Obstaja veliko načinov za ponovno vzpostavitev ravnovesja po doživljanju žalosti in vredno je ustvariti lastno orodje za lastno uporabo.

Pomembno

Žalost in depresija

Začasno depresivno razpoloženje, žalost, ki pride in gre, je naravna izkušnja vsakega človeka. Žalost, ki se pojavi kot posledica določenega dogodka, na primer izguba ljubljene osebe, ločitev ipd., je ustrezen odziv telesa in nas zaradi tega ne sme skrbeti. Ko pa se to stanje sčasoma raztegne, si ne moremo opomoči ali se zdi, da se je pojavilo brez očitnega razloga, se je vredno posvetovati s specialistom. Kadar je težko vzpostaviti ravnovesje z do nedavnimi metodami, se zdi, da nas je depresivno razpoloženje vedno spremljalo ali pa bo trajalo večno, je morda koristen obisk psihologa. Žalost ni isto kot depresija, a ko si pod vplivom močnih čustev, je težko imeti jasen pogled na situacijo. Zato lahko pogovor s psihologom, terapevtom ali psihiatrom pomaga izključiti bolezen, olajša okrevanje in preuči mehanizme, ki spremljajo žalost.

Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Kategorija:

Psihologija