Serum se uporablja za nevtralizacijo toksinov (npr. kačji strup) in za boj proti določenim mikroorganizmom. Vredno je ugotoviti, v kakšnih situacijah se serum lahko uporablja, kaj točno je in kakšna tveganja so povezana z njegovo uporabo.
Vsebina:
- Kaj je serum?
- Serum v zdravljenju
- Kdaj se uporablja serum?
Kaj je serum?
Serowica je del plazme brez fibrinogena in nekaterih faktorjev strjevanja. Plazma je snov, v kateri so suspendirane krvne celice - bele, rdeče in trombociti. Fibrinogen pa je ena od beljakovin, ki so odgovorne za strjevanje.
Serum je slamnate barve (svetlo rumen) in nastane po centrifugiranju krvnih celic, ali če se krvni strdek strdi, se strdek odstrani, ostane v epruveti. Serum je zelo bogate sestave, poleg vode vsebuje beljakovine, mineralne soli, anorganske delce, njegova prostornina v človeškem telesu je ocenjena na približno 3,5 litra.
Te beljakovine so albumin in globulini, njihove naloge so zelo raznolike:
- so odgovorni za vzdrževanje tekočine v krvnih žilah in onkotski tlak (pritisk krvi na stene žile)
- so krvni pufri, t.j. zagotavljajo konstanten pH
- so odgovorni za transport hormonov (npr. transtirein), kovin (npr. baker, ki prenaša ceruloplazmin in železo, ki prenaša haptoglobin), ionov, vitaminov, maščobnih kislin (apoliprotein), aminokislin, prostega hemoglobina (haptoglobin), encimov in veliko drugih snovi
- serum vsebuje tudi nekatere faktorje strjevanja beljakovin
- gama-globulini so protitelesa, ki krožijo v krvi, ki jih proizvajajo plazemske celice, njihova naloga je boj proti okužbam. So sestavine tako imenovanega humoralnega imunskega odziva, specifično prepoznajo, uničijo ali nevtralizirajo antigene, ki so lahko patogeni ali toksini. Nekatera protitelesa so usmerjena tudi proti antigenom krvnih skupin (protitelesa proti A in B)
Pomanjkanje plazemskih beljakovin, ki se pojavi pri boleznih ledvic in jeter ali med intenzivnim postom, je hipoproteinemija, ne vodi le v oslabljeno imunost, presnovo železa ali strjevanje, ampak tudi v edemposledica padca onkotskega tlaka.
Omeniti velja tudi laboratorijske preiskave krvi, katerih določanje poteka iz seruma, kar pomeni, da se kri po odvzemu centrifugira, morfološki elementi (krvne celice) izolirajo, preostale serum se analizira. Tako se na primer določi glukoza v krvi, hormoni, encimi ali tumorski markerji.
Serum v zdravljenju
Kot že omenjeno, so ena od sestavin seruma protitelesa, torej imunski dejavniki telesa, ki se borijo proti mikroorganizmom ali toksinom. Zaradi njihove prisotnosti v serumu je postala metoda zdravljenja nekaterih okužb ali zastrupitev (t.i. bakterijskih eksotoksinov). Serum se pridobiva bodisi z laboratorijskimi metodami bodisi iz živali.
Po okužbi ali cepljenju z mikroorganizmom po nekaj tednih začnejo živali proizvajati protitelesa proti tem patogenom. Nato se odvzame kri in jo ustrezno očisti, da dobimo tako imenovani antiserum.
Ta protitelesa lahko izolirate tudi od bolnih ali cepljenih ljudi. Serumska terapija je zelo specifična metoda zdravljenja, to pomeni, da so mikroorganizmi, proti katerim je nastal serum, učinkoviti samo in samo proti njim. Na žalost obstaja majhna skupina bolezni, ki jih je mogoče zdraviti na ta način.
Kdaj se uporablja serum?
Ta pripravek se najpogosteje daje v nujnih primerih, ko bolezen zelo hitro napreduje, je bolezen nevarna in telo ne more dovolj hitro proizvesti protiteles.
V naravnih razmerah proces tvorbe specifičnih protiteles traja več tednov po stiku s povzročiteljem bolezni, zato je pri nekaterih boleznih veliko prepočasen. Po dajanju seruma nastane tako imenovani pasivni pridobljen imunski odziv. Njegove sestavine se borijo proti mikroorganizmu, telo pa ima čas, da proizvede lastna protitelesa in se bori.
Serum se od cepiv razlikuje po tem, da zagotavlja protitelesa, pripravljena na boj, medtem ko cepiva ubijajo mikroorganizme, ki spodbujajo imunski sistem, da proizvaja lastna protitelesa, kar traja precej dolgo.
Zato v nujnih primerih, ko je bolezen že v teku, cepiva niso učinkovita. V primeru nekaterih posebno nevarnih bolezni in velikega tveganja za okužbo se za preprečevanje bolezni daje serum.
Bolezni, ki se zdravijo z imunskimi serumi, so predvsem okužbe, pa tudi bolezni, ki jih povzročajo mikrobni toksini (v tem primeru so dana protitelesa t.i. antitoksin), vključujejo:
- tetanus
- plinska gangrena
- steklina
- ošpice
- zastrupitev s strupom viperja
- botulizem (botulizem)
- davica
Poleg tega obstaja izoliran človeški serumski protein, ki se uporablja pri stanjih, ki niso nujno povezana z okužbami: hipovolemija, pomanjkanje beljakovin, protiteles in albumina.
Uporaba serumov ni brez zapletov, včasih se pojavijo zelo močne alergijske reakcije, ki vodijo celo do anafilaktičnega šoka, zato se ta snov uporablja v najresnejših primerih.
Omeniti velja, da je sodobna molekularna biologija omogočila proizvodnjo imunoglobulinov, torej delcev, ki jih vsebuje serum, ki so odgovorni za boj proti patogenom.
Zahvaljujoč temu je bilo tveganje alergijskih reakcij zmanjšano na minimum, hkrati pa se ohrani funkcionalnost seruma. Ker pa se imunoglobulini ne proizvajajo proti vsem toksinom in mikrobom, so imunski serumi še vedno pomembna možnost zdravljenja.
Serum je sestavni del krvi, vsebuje veliko beljakovin, vključno z imunskimi protitelesi, so razlog, zakaj se lahko uporablja v medicini, pogosto je zadnja možnost za zdravljenje resnih bolezni.
Odkritje možnosti takšne terapije pri zastrupitvah in boleznih je bilo tako prelomno, da so odkritelji imunskega seruma prejeli Nobelovo nagrado za njegovo proizvodnjo in prikaz njegove uporabnosti v terapiji.
O avtorju
Priklon. Maciej GrymuzaDiplomirala na Medicinski fakulteti Medicinske univerze v K. Marcinkowskega v Poznanu. Diplomiral je na univerzi z zelo dobrim uspehom. Trenutno je zdravnik na področju kardiologije in doktorski študent. Zanimajo ga predvsem invazivna kardiologija in implantabilni pripomočki (stimulatorji).