Simptomi demence po možganski kapi so odvisni od njenega vzroka. Demenca po možganski kapi je največkrat posledica žilnih sprememb, lahko pa jo povzroči tudi Alzheimerjeva bolezen. V vsakem od teh primerov se ne razlikujejo le simptomi, ampak tudi narava razvoja demence.
Simptomi demence po možganski kapiso odvisni od njenega vzroka. PSD je najpogosteje posledica žilnih sprememb (t.i. vaskularna demenca) ali degenerativnih sprememb (t.i. Alzheimerjeva bolezen). Če je kognitivni primanjkljaj posledica žilne bolezni in so bili izključeni drugi možni vzroki demence, se lahko domneva, da je demenca po možganski kapi vaskularna demenca. Vendar pa, kot kažejo raziskave, žilne spremembe pogosto obstajajo sočasno z degenerativnimi spremembami, značilnimi za Alzheimerjevo bolezen, zato jih je pogosto težko določiti.
Demenca po možganski kapi - simptomi
Žilne spremembe
Binswangerjeva bolezen spada v skupino vaskularnih demenc. Zanjo je značilna nenadna narava razvoja bolezni z začetno prevlado simptomov iz čelnih rež: apatija, motnje ravnotežja, upočasnitev miselnih procesov, motnje izvršilnih funkcij, ki jih spremljajo nevrološki izpadi, kot so:
- dizartrija (motnja govora, ki je posledica disfunkcije izvršilnega aparata - jezika, neba, žrela, grla)
- disfagija (težak prehod hrane iz ust skozi požiralnik v želodec)
- motnje hoje
- neravnovesje
- urinska inkontinenca
- patološki smeh ali jok
- parkinsonizem v obliki togosti mišic
Druga oblika vaskularne demence po možganski kapi je cerebralna avtosomno dominantna arteriopatija s subkortikalnimi infarkti in levkoencefalopatijo (CADASIL). Najpogostejša klinična manifestacija bolezni so subkortikalne lakunarne kapi (manjše poškodbe posturalnih jeder, talamusa in mostu), ki se pojavijo med 40. in 50. letom starosti, sledi pa demenca okoli 60. leta, ki se pojavi v 90 % bolnikov pred smrtjo. V večini primerov je razvoj demence nenaden, povezan s kasnejšimi možganskimi kapi, v klinični sliki pa ga spodkopava zgoraj omenjeno. simptomi iz čelnih rež inposlabšanje spomina. Spremljevalni simptomi so naraščajoči nevrološki primanjkljaji, predvsem:
- piramidni simptomi (povečana napetost, zelo živahni refleksi, patološki simptomi, npr. Babinski)
- psevdobulbarni simptomi (motnje govora, požiranja, povečani palatinalni, faringealni in mandibularni refleksi)
- motnje hoje
- urinska inkontinenca
Kot je značilno za vaskularno demenco, ostajata vedenje in osebnost obolelega relativno nespremenjena.
Degenerativne spremembe (tako imenovana Alzheimerjeva bolezen)
Postopen razvoj simptomov demence po možganski kapi kaže na prisotnost degenerativnega (Alzheimerjeve bolezni) procesa. Takrat se pojavijo simptomi, značilni za Alzheimerjevo bolezen, to so težave s spominom, spremembe razpoloženja, motnje t.i. kognitivne funkcije, torej motnje koncentracije in pozornosti ter težave z govorom. Spremembe vedenja in osebnosti se pojavijo v poznejših fazah Alzheimerjeve bolezni, na primer oseba lahko postane agresivna.
kognitivne motnje po možganski kapi
Profil kognitivnega primanjkljaja po možganski kapi je odvisen predvsem od lokacije žilne poškodbe. Na primer, poškodba okoli kotnega girusa se kaže kot nenaden pojav senzorične disfazije, vizualno-prostorskih motenj, motenj spomina in agrafije (slabost ali popolna izguba sposobnosti pisanja).
Kompleks simptomov, povezanih s subkortikalnimi lezijami, sestavljajo predvsem: počasnejša hitrost obdelave informacij, primanjkljaj izvršilne funkcije in čustvena labilnost. Te simptome lahko spremljajo motnje kortikalnih funkcij, torej motnje zmožnosti branja, štetja, pisanja ali gnozije, torej zmožnosti prepoznavanja.
Ocenjujejo, da se 3 mesece po začetku bolezni pri 61,7 % anketirancev pojavi okvara vsaj ene kognitivne funkcije, pojavnost kognitivnih pomanjkljivosti pa narašča s starostjo. Najpogostejše motnje se nanašajo na spomin, orientacijo, jezikovne spretnosti, pozornost, konstrukcijske in vizualno-prostorske sposobnosti ter v najmanjši meri tudi izvršne funkcije.
Na podlagi: Klimkowicz-Morawiec A., Szczudlik A.,Demenca po možganski kapi , [v:]Demenca. Teorija in praksa , pp. uredil Leszek J., Wrocław 2011