PREVERJENA VSEBINAAvtor: lek. Katarzyna Banaszczyk

Večina od nas oskrbo zdravnika paliativne medicine povezuje z malignimi novotvorbami v terminalni fazi, vendar paliativna oskrba ni le maligna neoplazem. Kateri bolniki najpogosteje hodijo na paliativni oddelek? Kaj dela ambulanta za paliativno medicino in kaj ekipa domačega hospica? Vredno je izvedeti več o tej pomembni temi.

Zdravniki paliativne medicine skrbijo za bolnike v terminalni fazi neozdravljive bolezni. Bolniki pod oskrbo paliativne medicine ne obetajo trajnega ozdravitve. To so na primer bolniki z malignimi novotvorbami, ki niso več primerni za vzročno zdravljenje, kot je kemoterapija ali radikalna operacija.

Cilj paliativne medicine ni odpraviti posledic bolezni ali ozdraviti bolnika, temveč izboljšati njegovo kakovost in življenjski standard. Aktivnosti na tem področju so usmerjene predvsem v lajšanje simptomov bolezni, predvsem pa v zdravljenje bolečine. Paliativna medicina se ne osredotoča le na fizične simptome, ampak tudi pomaga bolniku z duševnimi in duhovnimi težavami.

Kakšna je organizacija paliativne oskrbe pri nas?

Glede na potrebe pacienta je možen obisk ambulante za paliativno medicino, domačega hospica in oddelka za paliativno medicino. Kaj lahko pacient dobi v vsaki od teh entitet? Kdaj je potrebna hospitalizacija na oddelku?

Ambulanta za paliativno medicino - posvetovanja in obiski

Ambulante za paliativno medicino zaposlujejo tako zdravnike paliativne medicine, medicinske sestre in zelo pogosto psihologe, ki bdijo nad bolnikovo psiho. V takšni ambulanti se lahko pacient posvetuje s specialistom, vendar lahko ta subjekt opravlja tudi obiske na domu v kraju pacientovega stalnega prebivališča.

Ambulante paliativne medicine skrbijo za bolnike v stabilnem stanju, ki lahko pridejo v zdravniško ordinacijo. Ta ambulanta je pogosto podpora družinskim zdravnikom, ki napotijo ​​k specialistu s posebnim vprašanjem ali težavo paliativnega bolnika. Treba je poudariti, da sodelovanjespecialisti paliativne medicine z družinskimi zdravniki so zelo pomembni pri zagotavljanju najboljše možne oskrbe bolnika.

Za koga je domači hospic?

V primeru, ko se bolnikovo stanje poslabša in potrebuje pogostejše obiske pri zdravniku - je priporočljivo, da zanj poskrbi domači hospic. Hospicna oskrba omogoča pogostejše obiske pacienta na domu kot v ambulanti. Še več, domači hospic daje pacientu možnost, da ostane doma, kar, kot vemo, zelo dobro vpliva tako na fizično kot na psihično stanje bolnika.

Pacientova družina pridobi ogromno podporo pri skrbi za pacienta, za katero skrbi domači hospic. Možna je izposoja potrebnih medicinskih pripomočkov (npr. inhalatorjev, vozičkov ali sprehajalnih palic), pa tudi rehabilitacija pacienta.

Najmanjša pogostost obiskov zdravnika doma hospica sta dva obiska na mesec, medicinska sestra pa dva obiska na teden. Seveda se lahko število teh obiskov poveča glede na posamezno situacijo pacienta.

Enota za paliativno oskrbo - za katere bolnike se priporoča ta vrsta oskrbe?

Če je bolnikovo stanje nestabilno in oskrba klinike in domačega hospica ni dovolj, je nujna hospitalizacija v enoti za paliativno oskrbo.

Indikacije za napotitev pacienta na oddelek za paliativno medicino vključujejo:

  • huda bolečina, ki je ni mogoče nadzorovati v ambulanti,
  • huda kratka sapa,
  • bruhanje in slabost, ki ju ni mogoče zdraviti,
  • vzburjenje, ki ga je težko nadzorovati doma,
  • pojav zapletov zaradi neozdravljive osnovne bolezni (kot je na primer sindrom superiorne vene cave, kjer tumor pritiska na zgornjo votlo veno, kar povzroča simptome, kot so pordelost in otekanje obraza in vratu, kratkotrajnost dihanje in motnje vida).

Oddelek za paliativno medicino - samo za bolnike z napredovalim rakom?

Zavedati se morate, da paliativna medicina ne obravnava le bolnikov v terminalni fazi neoplastične bolezni. Druge bolezni, katerih napredne, neprognostične stopnje so indikacije za paliativno oskrbo (vključno z oskrbo na paliativnem oddelku), vključujejo:

  • vnetne bolezni centralnega živčnega sistema,
  • napredovale stopnje bolezni HIV (AIDS),
  • multipla skleroza - kronična bolezen osrednjega živčnega sistema, katere bistvo je poškodba možganov in hrbtenjače, ki je posledica atrofije mielinskih ovojnic živčnih vlaken (ta proces se imenujedemielinizacija),
  • odpoved dihanja,
  • napredne kardiomiopatije - to so bolezni, ki prizadenejo srčno mišico, kar vodi v njeno okvaro in pogosto v odpoved,
  • kronične, težko zaceljive rane in preležanine,
  • sistemska primarna atrofija, ki vključuje centralni živčni sistem.

Obvladovanje bolečine v enoti za paliativno medicino

Na koncu velja omeniti najpomembnejši cilj paliativne medicine, ki je lajšanje bolečin, povezanih s terminalno boleznijo. Vzrok bolečine pri raku je sama bolezen (infiltracija raka povzroča bolečino) in onkološko zdravljenje (kemoterapija lahko povzroči nevropatijo).

Osnova zdravljenja bolečine je farmakoterapija, torej uporaba ustreznih zdravil. Vendar se ne začne takoj z močnimi snovmi, kot je morfij.

Glede na analgetično lestvico (t.i. shemo uporabe protibolečinskih zdravil) je treba zdravljenje nizkointenzivne bolečine začeti z uporabo neopioidnih zdravil, to je paracetamola in nesteroidnih protivnetnih zdravil (npr. ibuprofen ali ketoprofen).

Če kljub uporabi takšnih zdravil bolečina vztraja ali se poveča, je treba začeti uporabljati šibke opioide (vključno s tramadolom, kodeinom).

Če bolnik še vedno čuti bolečino - naslednji korak je uporaba močnih opioidov (tj. morfin, oksikodon, fentanil ali buprenorfin).

Če je mogoče, je treba dati prednost peroralni poti dajanja zdravila. Ne pozabite tudi na redni čas dajanja zdravil in prilagajanje analgetičnega zdravljenja individualnemu položaju bolnika.

Paliativna oskrba - povzetek

Če povzamemo, bolnika sprejmejo na oddelek za paliativno medicino, ko ga ni več mogoče zdraviti doma in ambulantno, torej ko je bolnik nestabilen.

Na oddelku se lahko opravijo podrobni laboratorijski in slikovni testi, da se ugotovi vzrok kliničnega poslabšanja in nadaljnje zdravljenje.

Kategorija:

Pacientov komplet