- Bela kvinoja (Lebioda): kako izgleda in kje se nahaja?
- Bela kvinoja (lebioda): užitni deli in njihove lastnosti
- Bela kvinoja (Lebioda): zdravilne lastnosti
- Bela kvinoja: strupeni deli in njihovi učinki
- Bela kvinoja (Lebioda): uporaba v kuhinji
Bela kvinoja, popularno znana kot lebioda, je res običajen plevel, vendar je v času revščine prav ona pomagala tistim, ki si hrane ne morejo privoščiti, preživeti lakoto. Mlade liste lebiode so ocvrli in postregli s krompirjem, t.i stradani kruh. Lebioda ima veliko hranilnih vrednosti, vendar ne vseh. Del te rastline je … strupen! Kje lahko najdete lebiodę in kako ta rastlina vpliva na telo?
Bela kvinoja( Chenopodium albumL.), ki se običajno imenuje tudi: lebioda, łoboda, lebida ali volok je enoletna rastlina šteje v družino dlakavih ali sivih las.
Lebioda, znana že od prazgodovine, je bila nekoč zelo priljubljena na Poljskem. Jedli so ga po vaseh (predvsem v Podhalah in na Lublinskem), v 19. stoletju, med prvo in drugo svetovno vojno, pa je postal celo sinonim za revščino. Lebioda je rastlina moke in zato hranljiva. Lebiodo so kot zelenjavo uporabljali ne le na Poljskem, ampak med drugim tudi v Južni Ameriki, kjer je znana kot bližnja sestričnakvinoja .
Ljudska medicina je uporabljala tudi belo kvinojo. Ta rastlina ima še danes veliko podpornikov. Težava je v tem, da niso vsi deli lebiode zdravi in imajo zdravilni učinek.
Kaj morate torej vedeti o beli kvinoji, preden jo uporabite?
Bela kvinoja (Lebioda): kako izgleda in kje se nahaja?
Bela kvinoja je svetlo zelene barve in je pokrita s svetlim, rahlo srebrnkastim puhom - od koder izvira drugi del njenega imena v klasifikaciji rastlin. Lebioda doseže višino od nekaj centimetrov do približno 1 metra. Je samosevka, njena semena pa zelo enostavno širi veter. Lebioda cveti od junija do celo oktobra.
Bela kvinoja je prava svetovljanka. Najdemo ga na vseh celinah in na številnih otokih. Na Poljskem raste na travnikih, vrtovih in poljih. Kmetje to plevel obravnavajo bodisi kot nadlogo bodisi kot … odrešitev. Lebioda se pri gojenju rdeče pese uporablja kot past za listne uši, ki vanjo vneto odlagajo jajčeca.
Bela kvinoja naj bi bila ruderalna rastlina, torej raste tudi v urbanih območjih (npr. med pločniki), onesnaženih, postindustrijskih, naplavin ali obcestnih jarkih. Lebioda je zelo razširjena -drugim rastlinam prikrajša vodo in hranila ter jim prepreči rast.
Bela kvinoja (lebioda): užitni deli in njihove lastnosti
Užitne in zdravilne lastnosti so mlada semena in mladi listi bele kvinoje. Vključujejo:
- beljakovine
- ogljikovi hidrati
- vitamin A
- vitamin B
- vitamin C
- vitamin K
- kalij
- fosfor
- kalcij
- železo
- cink
- vlakna
Bela kvinoja (Lebioda): zdravilne lastnosti
V ljudski medicini so bili pripravki iz bele kvinoje uporabljeni kot sredstvo za:
- dezinfekcijsko sredstvo - zlasti pri okužbah sečil in urolitiaze,
- odklepanje dihalnih poti pri prehladu, gripi, bronhitisu, astmi in tuberkulozi,
- podpira rehabilitacijo okvar vida - miopija, daljnovidnost,
- pomirjevalo - npr. pri zdravljenju nevroz,
- čiščenje telesa toksinov,
- in kot obkladki v primeru odrgnin, opeklin ali vnetja kože.
Trenutno se kvinoja ne uporablja več v zeliščni medicini, vendar ima še vedno svoje zagovornike med privrženci naravnih metod zdravljenja in podpore telesu.
Bela kvinoja: strupeni deli in njihovi učinki
Stari listi in semena kvinoje so nevarni za naše zdravje. Vsebujejo za nas škodljive saponine, oksalno kislino, alkaloide in oleanolno kislino. Poleg tega ima Lebioda v sebi veliko nitratov, ki jih vzame iz tal, bogatih z dušikom.
Bolezni, ki se lahko pojavijo po zaužitju kvinoje, so:
- slabo počutje
- driska
- pritiski
- konvulzije
- alergijske reakcije - huda pordelost kože in oteklina - pri ljudeh, ki so jedli kvinojo in nato dolgo preživeli na soncu
Rejci se borijo proti beli kvinoji, saj ta rastlina med drugim povzroča motnje požiranja in koordinacije gibov ter celo kolaps, pri ovcah in kravah, med drugim krvavitev iz ust, nosnic in anusa.
Bela kvinoja (Lebioda): uporaba v kuhinji
Za kulinarične namene se uporabljajo mladi listi (do ca. 15 cm veliki) lebiode in njena mlada semena. Da bi bili prepričani, da bo njihovo uživanje varno za nas, moramo zaskrbljene sestavine toplotno obdelati. Liste je treba skuhati ali popariti z vrelo vodo, nato pa jih temeljito sprati. Po drugi strani je treba semena čez noč namočiti v vodi z limoninim sokom, nato zavreti in kuhano vodo previdno odliti. Mlade liste lebiode obravnavamo popolnoma enako kot špinačo. Lahko jih dodamo solatam, umešanim jajcem,palačinke, testenine, juhe in suhe torte. Po drugi strani se semena lahko uporabijo za pripravo drobljencev ali moke.