Mobing na delovnem mestu - čeprav je kot pojav obstajal skoraj vedno, se o njem glasno govori šele nekaj let. Zaposleni ne vedo, kam prijaviti mobing na delovnem mestu in kako dokazati, da se je zgodil. Sprašujejo se, kje je meja, ko delovni odnosi postanejo neetični in škodljivi. Ugotovite, kdaj se soočamo z mobingom na delovnem mestu in kako se pred njim zaščititi.

Mobing na delovnem mestuje predvsem uporaba psihičnega terorja, fizično nasilje je zelo skrajna različica preganjanja. Izraz "mobing na delovnem mestu" je tesno povezan s krajem zaposlitve in pomeni nadlegovanje zaposlenega.

Vsebina:

  1. Mobing v službi: kaj je to?
  2. Mobbing v službi: vrste
  3. Mobing na delovnem mestu in zakon na Poljskem
  4. Mobing v službi: kako dokazati?
  5. Mobing v službi: kam prijaviti?
  6. Mobing v službi: kje lahko dobite pomoč?
  7. Mobing na delovnem mestu: kakšna vedenja niso?

Mobing v službi: kaj je to?

Mobing na delovnem mestu je najpogostejši, ko je zaposleni nadlegovan, nadlegovan, ustrahovan, ponižan, nepošteno obravnavan, zasmehovan in celo izoliran s strani nadrejenega ali drugih zaposlenih ali zaposlenega.

Takšno vedenje, polno sovražnega in neetičnega odnosa, je orodje za pritisk na zaposlenega. Za kakšen namen? Motivacija ljudi, ki izvajajo mobing na delovnem mestu, je lahko različna – od siljenja zaposlenega, da je učinkovitejši, do tega, da ga sili v podrejenost ali ga izolira od drugih zaposlenih. Vendar ima vse to svoj vir največkrat v konfliktu z zaposlenim, ki ga kasneje nadlegujejo.

Mobing je beseda, ki izhaja iz angleškega jezika (mob - bat, množice).

Mobbing v službi: vrste

Značilno za mobing na delovnem mestu je, da dejanja v škodo zaposlenega trajajo dolgo in se ponavljajo. Poleg tega je žrtev mobinga navadno nemočna in se mafijcu ne more zoperstaviti, zaradi česar se mafijalec počuti močnejšega in ostane nekaznovan, kar ga samo krepi v njegovih neetičnih dejavnostih.

Mobing na delovnem mestu ima različne oblike, zato lahko ločimo njegove vrste. To so:

  • Poniževanje- delavca kritizirajo (tudi zaradi njegovega videza), ga obrekujejo, zasmehujejo, povzroča šale, kaže žaljive kretnje, je ponižan.
  • Ustrahovanje- grožnje z odpovedjo, prepovedjo odmorov, grožnje z drugimi posledicami, vulgaren govor zaposlenemu, siljenje zaposlenega k nadurnemu delu, grožnje in grožnje.
  • Izolacija- zarota v skupini proti enemu zaposlenemu, klevetanje, namigovanje na situacije, ki so za zaposlenega škodljive, vzbujanje odpora do zaposlenega pri drugih, širjenje škodljivih govoric, izogibanje zaposlenemu , ga ne upoštevajo pri skupnih korporativnih dejavnostih.
  • Oteževanje dela- posebne motnje pri delu, blokiranje dostopa do podatkov, prejemanje predhodno naročenih nalog, dodeljevanje nalog, ki presegajo zmožnosti zaposlenega, škodovanje zaposlenemu, zmanjševanje kompetenc, omejevanje pravice zaposlenih
  • Nadlegovanje- nadlegovanje zaposlenega tudi po delovnem času, pogosti telefonski klici, besedilna sporočila, e-pošta.
  • Zdravju škodljivo dejanje- prisiliti zaposlenega k opravljanju nevarnega in tveganega dela, pri čemer krši predpise o zdravju in varnosti.

Mobing na delovnem mestu ne smemo zamenjevati z diskriminacijo zaposlenih (neenako obravnavanje ostalih zaposlenih) ali spolnim nadlegovanjem. Dejanja fizičnega nasilja tudi presegajo meje mobinga.

Pomembno

Mobing v službi in zakon na Poljskem

Pojav mobinga ni bil vključen v delovni zakonik do 14. novembra 2003, vendar je ustavni zakon stopil v veljavo šele v začetku leta 2004.Po čl. 94(3) odstavek 2 delovnega zakonika je mobing opredeljen kot " dejanja ali ravnanja v zvezi z delavcem ali usmerjena proti delavcu, ki so v vztrajnem in dolgotrajnem nadlegovanju ali ustrahovanju delavca, ki mu povzročajo podcenjevati njegovo poklicno primernost, povzročati ali s ciljem poniževanja ali zasmehovanja zaposlenega. , izolirati ali izločiti zaposlene iz ekipe. " V skladu s to določbo se mobing pri delu lahko nanaša samo na osebe, zaposlene po pogodbi o zaposlitvi. . Določba o vztrajnosti in trajanju dejanj pomeni, da ne moremo govoriti o mobingu v naključnih situacijah (enkratna dejanja ustrahovanja zahtevajo uporabo določb o varstvu osebnih pravic). Da bi to veljalo za mobing, naj bi nadlegovanje trajalo najmanj šest mesecev in bi se moralo pojavljati vsaj enkrat na teden. Šele takrat velja omenjeno določilo delovnega zakonika.

Člen 94 (3) delovnega zakonikaPoleg tega opredeljuje obveznosti delodajalca v okviru boja proti mobingu pri deluZa mobing je po zakonu odgovoren delodajalec, ne da bi mogel zaščititi svoje zaposlene. od tega. Delodajalec je odgovoren tudi za mobing, ki ga ne izvajajo le zaposleni in sodelavci, temveč tudi izvajalci ali delodajalčeva družina. Odgovornost delodajalca je kazenska. V primeru, da mobing povzroči poslabšanje zdravstvenega stanja zaposlenega, lahko delavec zahteva denarno odškodnino ali odškodnino. Če je bil delavec zaradi mobinga prisiljen odstopiti z dela, mu mora delodajalec izplačati tudi odškodnino (v protivrednosti najmanj ene plače).

Dolžnost zaposlenega pa je, da najprej dokaže obstoj mobinga . V skladu s čl. 55 KP ima nadlegovani delavec pravico, da takoj (brez odpovednega roka) odpove pogodbo o zaposlitvi, če delodajalec ni mogel preprečiti mobinga. Poleg delovnega zakonika je vprašanje varstva osebnih pravic obravnavano tudi v civilnem zakoniku. 445. in 446. člen urejata pravico delavca zahtevati denarno odškodnino za škodo, ki jo je utrpel pri delu, in odškodnino za premoženjsko škodo, če je nastala s kršitvijo osebnih pravic.

Če je mobing dokazan, je lahko delodajalec kaznovan. . 151, povzročitev hujše škode zdravju - čl. 156, poslabšanje zdravstvenega stanja - čl. 157, grožnje - čl. 190, uporaba nasilja nad delavcem - čl. 191, fizična ali duševna zloraba - čl. 207, klevetanje - 212. člen, žalitev - člen 216, kršitev telesne nedotakljivosti - čl. 217, kršitev pravic delavca - čl. 218, napaka pri prijavi delavca v zavarovanje - čl. 219, neizpolnjevanje zdravstvenih in varnostnih obveznosti - čl. 267 in 283, dezinformacija - čl. 268, napačna predstavitev - čl. 107.

Mobing v službi: kako dokazati?

Kako dokazati mobing na delovnem mestu? To ni lahko. Obstajajo tanke meje med sprejemljivimi oblikami kaznovanja zaposlenih (npr. disciplinske kazni ali kazni) ali običajnim izvrševanjem dela (npr. potreba po ostanku po delovnem času) in mobingom.

Če torej obstaja sum, da se na delovnem mestu izvaja mobing, je edina institucija, ki lahko to absolutno ugotovi, pristojno okrožno sodišče. Najpomembnejše pa je zbiranje dokazov, da ste žrtev mobinga. To bo ključni dokaz v primeru zoper delodajalca.

Zbiranje obremenilnega materiala se mora začeti na istemzačetek nadlegovanja. Najprej vodite zvezek, v katerega beležite vsa dejanja mobinga na delovnem mestu (njihov potek in okoliščine), z natančnim datumom, uro, krajem in seznamom moberjev in prič situacije.

Druga stvar je zbiranje neposrednih dokazov, torej pisem, e-pošte, sms sporočil, ki bi nosila znake nadlegovanja. Dokazi so lahko tudi skriti videoposnetki ali trakovi pred prisluškovanjem.

Če je nadlegovani delavec zaradi mobinga utrpel zdravstveno okvaro, mora zbrati vse dokumente, ki to potrjujejo, npr. bolniško odsotnost, opise testov, diagnoze.

V primerih, ko obstaja sum, da bo prišlo do napada, je dobro imeti priče in na primer odpreti vrata v sobo, da bodo situacijo slišali drugi ali se celo izognili sestankom z mafijcem sam.

Priče v primeru mobinga na delovnem mestu so lahko tudi nekdanji zaposleni v podjetju – ti običajno bolj pripravljeni pristanejo na sodelovanje in pričanje na sodišču kot sedanji zaposleni, tvegajo, da bodo izgubili službo. O svoji situaciji se morate pogovoriti tudi z ljubljenimi, da se več ljudi zaveda nadlegovanja in lahko potrdi žrtvine besede na sodišču.

Koristno vam bo

Mobbing v službi: kam prijaviti?

Kam prijaviti mobing na delovnem mestu? Če je preganjalec nadzornik ali sodelavec, lahko to prijavite vodji podjetja (delodajalcu) sam. Njegova dolžnost je zaščititi zaposlene pred mobingom, tako da lahko naredi prve korake za rešitev problema.

Delavec (tudi anonimno) lahko primer mobinga prijavi tudi Nacionalnemu inšpektoratu za delo, ki bo pregledal delovno mesto in bo zaradi razkritja kršitve pravic delavcev delodajalcu naložil ustrezne kazni, in inšpekcijsko poročilo bo močan dokaz na sodišču, če zaposleni na primer zahteva odškodnino.

Hkrati lahko delavec brez odpovednega roka odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga, da delodajalec ne spoštuje osebnih pravic in dostojanstva. Zadnji korak je, da se primer mobinga odpelje na sodišče.

Mobing v službi: kje lahko dobite pomoč?

Velja dodati, da ljudem, ki doživljajo mobing na delovnem mestu, pomagajo tudi posebna združenja, ki delujejo po vsej Poljski. Ti vključujejo:

1. Nacionalno združenje proti mobingu

ul. Ołbińska 18/5

50-237 Wrocław

tel.: 606 371 919

2. Krakovska podružnica nacionalnega združenja za boj proti mobingu

ul. Kopernik 26

31-501 Krakow

telefon: (012) 6293 322

e-pošta: [email protected]

3. Łódź podružnica nacionalnega združenja za boj proti mobingu

ul. Vrtenje 127/40

93-286 Łódź

tel.: 605 405 771

e-pošta: [email protected]

4. Posvetovalna točka nacionalnega združenja za boj proti mobingu v Gdansku

e-pošta: [email protected]

5. Združenje proti mobingu zanje. Barbara Grabowska

ul. Miszewskiego 17, pisarna 303/304

80-239 Gdańsk

tel.: 516 352 044

e-pošta: [email protected]

6. Podružnica Zveze proti mobingu Barbara Grabowska v Poznanu

ul. Mickiewicza 32/2

60-836 Poznań

7. Kujavsko-pomeranska podružnica združenja proti mobingu zanje. Barbara Grabowska v Bydgoszczu

ul. Kapuściska 10

85-807 Bydgoszcz

tel.: 600-423-868

e-pošta: [email protected]

8. Podružnica Zveze proti mobingu Barbara Grabowska v Varšavi

ul. Lechicka 1/48

02-156 Varšava

telefon: 22 302 9001

9. Poljsko nacionalno združenje za boj proti mobingu OSA

ul. Warzywnicza 10C / 7

80-838 Gdańsk

telefon: (058) 301 98 72, mobilni: 795 159 795

e-pošta: osa _ [email protected]

10. Varuh človekovih pravic

Urad varuha človekovih pravic

ul. Aleja Solidarności 77

00-090 Warszawa

e-pošta: [email protected]

Mobing na delovnem mestu povzroča resne zdravstvene posledice

Boj proti mobingu je nujen za ohranjanje zdravja – vključno z duševnim zdravjem. Dlje ko traja nadlegovanje pri delu, hujše so duševne posledice, ki jih povzroča. Posledice mobinga lahko pustijo pečat v življenju. Najpogostejši simptomi nadlegovanega zaposlenega so: stres in s tem povezani občutki – strah, tesnoba, napetost.

Psihosomatski simptomi, motnje spanja in prehranjevanja se lahko pojavijo hkrati. Žrtev mobinga na delovnem mestu običajno izgubi zaupanje v svoje sposobnosti, ima nizko samopodobo, ne zaupa drugim, izgubi motivacijo za delo. Če je mobing dolgotrajen in ima zaposleni šibko psiho, lahko pride do t.i. posttravmatski stres, depresija ali celo potisniti takšno osebo k samomoru.

Stres, ki ga povzroča mobing na delovnem mestu, lahko vpliva tudi na sorodnike žrtve. Napetost iz službe se pogosto prenese na družino, vodi v izbruhe agresije in povzroča razpade. Žrtve mobinga pogosto potrebujejo psihološko pomoč. Tudi če se osvobodijo mobinga, bo vrnitev v dobro psihično formo lahko dolga,zato se po takih izkušnjah splača iti k psihologu in si povrniti duševno zdravje zahvaljujoč specialistični obravnavi.

Vredno vedeti

Mobing na delovnem mestu: kakšna vedenja niso?

Vedeti je treba, da se za mobing v službi ne štejejo:

  • notranje nelagodje, ki ga doživlja zaposleni, ne glede na zunanje dejavnike;
  • kletvice in nekulturno kritiziranje dela določenega zaposlenega, če je izjava nadrejenega vsebinska in se nanaša samo na način opravljanja dela;
  • upravičena kritika s strani nadzornika;
  • odprti konflikti na delovnem mestu, med katerimi obstaja enakopravnost subjektov (brez sindroma žrtve);
  • živčno delovno vzdušje, na primer povezano z opravljanjem izjemno pomembnih ali nujnih nalog;
  • poravnava zaposlenega na dodeljenih nalogah.

Kategorija:

Psihologija