Plazma je tekoči, necelični del krvi, ki predstavlja približno 55 % njenega celotnega volumna. Preostalih 45% predstavljajo celične komponente, suspendirane v plazmi. Iz česa je sestavljena plazma in kakšne funkcije opravlja?

Plazma , ker je sestavina krvi, ji pomaga izpolnjevati številne osnovne funkcije za obstoj organizma.Funkcije krvne plazmevključujejo razporeditev kisika, hranil in odstranjevanje produktov presnove, kar omogoča učinkovito delovanje te kompleksne tovarne, ki je naše telo. Poleg tega so plazma, predvsem pa v njej raztopljeni proteini, odgovorni za vzdrževanje ustreznega osmotskega tlaka v telesu.

Vzdrževanje kislinsko-baznega ravnovesja bi bilo nemogoče brez anionov, kationov in pufrov, katerih glavni nosilec je plazma. Faktorji strjevanja v plazmi so steber procesa hemostaze – procesa ustavljanja krvavitve v primeru, da se urežemo ali pa je kontinuiteta naših krvnih žil na drug način prekinjena.

Iz česa je sestavljena plazma?

Plazma predstavlja kar 5 % naše telesne teže, kar bo v primeru povprečne odrasle osebe, ki tehta približno 70 kg, skoraj 3,5 litra tekočine (povprečna gostota plazme je približno 1025 kg / m23 ).

Z analizo sestave plazme ugotovimo, da je kar 90 % vode, le 10 % pa je v njej raztopljenih snovi. Vključujemo organske spojine, kot so beljakovine: albumin, imunoglobulini ali nekateri koagulacijski faktorji. Drugi so sladkorji, vitamini in encimi.

Približno 1 % plazme sestavljajo anorganske spojine, vklj. kovinski ioni (Na +, Cl, K +, Ca2 +, Mg2 +), fosfatni in bikarbonatni ioni (ohranjajo kislinsko-bazično ravnovesje sistema) ter dušikove spojine (sečnina in kreatinin).

Kot sem že omenil, so celične komponente naše krvi suspendirane v plazmi. Celični elementi vključujejo eritrocite (priljubljene rdeče krvne celice), levkocite (bele krvne celice) in trombocite (trombocite). Ker eritrociti predstavljajo najštevilčnejšo skupino celic, se njihov volumenski odstotek določi in imenuje hematokrit (ime izhaja iz hema, to je železa, ki daje rdeče krvne celice eritrocitom).

Kako nastane plazma in čemu služiuporabljeno?

Po prenosu t.i darovana polna kri se centrifugira. Na ta način dobimo cca 200 ml plazme. V ta namen se uporablja tudi metoda avtomatske plazmafereze, z njeno pomočjo z uporabo specializiranih separatorjev je količina pridobljene plazme večja. Nato dobljeno plazmo podvržemo virološki preiskavi, da jo lahko brez strahu damo bolniku.

Zanimivo je, da je FFP (sveže zamrznjena plazma) pri hitrem zamrzovanju in shranjevanju pod -30 °C shranjena do 2 leti.

Sveže zamrznjena plazma (FFP) , za razliko od seruma, ni osiromašena fibrinogena, zato vsebuje vse faktorje strjevanja krvi. Zahvaljujoč temu se lahko plazma, ki ne bo uporabljena, uporabi za proizvodnjo drugih zdravil, pridobljenih iz plazme, npr.

  • albumin, uporabljen med drugim v v stanju pomanjkanja beljakovin
  • koncentrati faktorjev strjevanja krvi, ki se uporabljajo pri zdravljenju in preprečevanju krvavitev pri bolnikih z motnjami strjevanja krvi, na primer faktor VIII, ki se uporablja pri ljudeh s hemofilijo
  • uporabljenih imunoglobulinov, vklj. pri zdravljenju imunsko povezanih bolezni, kot so: pogosta spremenljiva imunska pomanjkljivost (CVID), Wiskott-Aldrichov sindrom (WAS) itd.
  • v stanjih imunske pomanjkljivosti, pri preprečevanju Rh-konflikta pri nosečnicah

Velja poudariti, da veliko teh zdravil ni mogoče dobiti na noben drug način kot iz plazme zdravih darovalcev.

Komu in kdaj damo plazmo?

Med drugim uporabljamo plazmo in zdravila iz plazme :

  • pri bolnikih, ki trpijo za plazemsko diatezo, ki je lahko primarna, prirojena, sekundarna ali pridobljena. Sem vključujemo med drugim hemofilija A in B, von Willebrandova bolezen, pomanjkanje fibrinogena, pomanjkanje faktorja XIII in še veliko več
  • pri zdravljenju velikih šokov, povezanih z motnjami krvavitve
  • med krvavitvijo
  • na zdravljenju zaradi sindroma DIC (diseminirane intravaskularne koagulacije), sindroma diseminirane intravaskularne koagulacije
  • za nadzor motenj koagulacije, ki spremljajo velike opekline telesa
  • za bolnike z napredovalimi boleznimi jeter (ciroza, zastrupitev, rak), ki povzročajo motnje koagulacije
  • in še veliko več

Plazemske funkcije

Kot sem omenil na začetku, je plazma sestavni del krvi in ​​deluje kot nosilec njenih morfotskih elementov. Eritrociti, zdravila in trombociti se lahko premikajo po našem telesu zahvaljujoč tekočemu delu krvi.

Prevoz beljakovin, glukoze, produktovpresnova, ogljikov dioksid, lipidi, hormoni je tudi vloga plazme. Beljakovine, ki jih vsebuje plazma (albumin), omogočajo vzdrževanje stalnega osmotskega tlaka, topni ioni in puferski sistemi pa ščitijo kislinsko-bazično ravnovesje.

Plazemske komponente koagulacijskega sistema so odgovorne za proces strjevanja krvi in ​​zaščito našega telesa pred izkrvavitvijo v primeru poškodbe (prekinitve krvnih žil).

Zanimivo je, da je tudi kisik – čeprav se velika večina tega transportira zahvaljujoč hemoglobinu v eritrocitih, se približno 1,5-3 % (njegove celotne količine v krvi) fizično raztopi v plazmi.

Pomembno

Postanite donator!

Plazma (tako imenovana sveže zamrznjena plazma), pa tudi polna kri, koncentrat rdečih krvnih celic in drugi krvni proizvodi (in veliko jih je: koncentrat rdečih krvnih celic, koncentrat trombocitnih celic, granularni koncentrat, krioprecipitat itd.) so primeri zdravil, ki jih kljub ogromnemu razvoju naše znanosti še vedno ne proizvajamo na povsem umeten način v laboratoriju.

Povpraševanje po krvnih pripravkih iz leta v leto narašča in kljub prizadevanjem znanstvenikov doslej še ni bilo mogoče izumiti pripravka, ki bi omogočal popolno zamenjavo krvi. Edini način za pridobitev je od prostovoljnih darovalcev. Zato tako pogosto pozivi regionalnih krvodajalskih centrov, oglaševalske akcije in akcije, v katerih znane osebe, športniki in igralci pozivajo ljudi k darovanju krvi. Biti častni krvodajalec, poleg čistega zadovoljstva ob pomoči drugim, prinaša s seboj številne privilegije. Zato vas močno spodbujam, da si to vprašanje podrobneje ogledate.

Kategorija:

Kardiologija