Ena najpomembnejših groženj za zdravje Poljakov je koronarna arterijska bolezen, ki je bolezen, ki jo, splošno rečeno, povzroča ateroskleroza. Danes se o kirurškem zdravljenju koronarne bolezni, to je angioplastiki, pogovarjamo s prof. Adam Witkowski, predstojnik Oddelka za kardiologijo in intervencijsko angiologijo, Inštitut za kardiologijo v Aninu.
ProfesionalnoPerkutana koronarna intervencija (PCI) je poseg, katerega cilj je razširitev ali obnovo zožene ali zaprte koronarne arterije ali predhodno implantiranega koronarnega obvodnega presadka. Prvo perkutano angioplastiko z uporabo balonskega katetra (balonska angioplastika, klasična) je izvedel dr. Andreas Gruentzig leta 1977 v Zürichu.
- Koronarna angioplastika je poseg, ki očisti žilo, ki nastane zaradi aterosklerotičnih sprememb. Kaj točno je to?
Postopek je sestavljen iz prebadanja femoralne arterije v dimljah ali radialne arterije v zapestju skozi kožo in vstavitve katetra skozi to arterijo, ki se nato namesti na ustju koronarne arterije. Skozi ta kateter, imenovan vodilni kateter, se po koronarni angiografiji, torej kontrastu ustrezne koronarne žile in njenemu vizualnemu pregledu, v zoženo koronarno arterijo vstavi zelo tanka koronarna žica, ki se po prehodu skozi mesto stenoze zasidra na obsega plovila. Nato se čez to vodilo zdrsne kateter z balonom ali balonom in nanj nameščen stent, torej proteza iz zelo tanke kovinske mreže, običajno prekrita s protiproliferativnim zdravilom, ki je napolnjena s tekočino pod ustreznim tlak (običajno 6-16 atmosfer ali v primeru implantacije) stent še več). Po posegu se vodilni in balonski kateter odstranita iz koronarne žile, kontrast pa se injicira skozi vodilni kateter, da se oceni učinek postopka. Ko je stent implantiran, ostane trajno v koronarni arteriji. Poleg kovinskih obstajajo tudi popolnoma biološko razgradljivi stenti, ki čez nekaj časa, običajno v 1-3 letih, popolnoma »izginejo« iz koronarne žile. Po PCI se mesto arterijske punkcije zapre s tlačno obvezo ali posebnimi zapiralnimi pripomočki. Med postopki PCI se uporabljajo tudi druge metode ocenjevanjastenoza ali učinek zdravljenja, na primer intrakoronarni ultrazvok (ICUS), merjenje gradienta stenoze in rezerva delnega pretoka (FFR) ali optična koherenčna tomografija (OCT). Vse te metode zahtevajo uvedbo dodatnih sond ali vodil v lumen koronarne žile.
- Kot opisujete postopek, se zdi, da je zelo težak, zapleten in dolgotrajen, v resnici pa je tako?
Perkutana koronarna angioplastika traja v povprečju 40-60 minut, vendar je odvisno od zahtevnosti posega, torej od števila koronarnih arterij, ki jih namerava operater razširiti.
- Prosim, povejte mi, kdaj in pri katerih bolnikih se izvaja angioplastika?
Postopke perkutane koronarne angioplastike izvajamo pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom in pri tistih bolnikih s stabilno angino pektoris, pri katerih je farmakološko zdravljenje neučinkovito, in znatno (tesno) stenozo velikega ali srednjega kalibra koronarne žile. Pogosto se pri bolnikih s stabilno angino pektoris t.i testi izjemnih situacij, znani tudi kot provokacijski testi, za potrditev miokardne ishemije.
- Kaj so ti testi?
Ti testi vključujejo na primer test EKG ali obremenitveni test z dajanjem ustreznega izotopa (SPECT). Slednji test določa tudi velikost območja miokardne ishemije, če je večja od 10 % celotne površine mišice levega prekata, mora biti bolnik kandidat za perkutano (PCI) ali kirurško (CABG) revaskularizacijo.
- Kako kardiologi kvalificirajo paciente za angioplastiko? Pred tem je serija podrobnih študij?
Pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom je dovolj, da ocenimo klinično stanje bolnika - hude bolečine v prsnem košu, ki pogosto sevajo v spodnjo čeljust ali podlaket, in EKG. V dvomljivih primerih se uporablja t.i indikatorski encimi, običajno troponin - njihovo povečanje potrjuje diagnozo srčnega infarkta. Pri bolnikih s stabilno angino pektoris je potrebna skrbna anamneza, fizični pregled s krvnim tlakom, EKG, pogosto provokativni testi, ECHO srca in koronarna angiografija. Šele po tako celoviti oceni se lahko odloči, ali bolnik potrebuje perkutano koronarno angioplastiko, kirurško revasparizacijo ali naj se zdravi konzervativno.
- Angioplastika v primerjavi s kirurško revaskarizacijoje veliko manj invaziven in kakšna je njegova učinkovitost?
Običajno zelo visok, doseže 95-98 % v primeru elektivnih postopkov. V nujnih primerih je lahko nižji, na primer pri akutnem miokardnem infarktu in zlasti pri srčnem infarktu, zapletenem zaradi kardiogenega šoka (takrat je približno 50 %, vendar brez poskusa angioplastike smrtnost doseže 100 %).
- Angioplastika pa je poseg in je zagotovo povezan z nekaterimi nevarnostmi in grožnjami. Kaj?
Najpogostejši, a redki zapleti perkutane koronarne angioplastike so lokalni zapleti, povezani z mestom punkcije femoralne ali radialne arterije, kot je podkožni hematom ali arterijska tromboza. Poleg tega se pri elektivni PCI lahko pojavijo tudi resni zapleti, kot so miokardni infarkt, akutna odpoved ledvic, možganska kap in smrt, ti zapleti so zelo resni, odvisno od bolnikovega kliničnega stanja in starosti, anatomije koronarnega drevesa in kompleksnosti aterosklerotične lezije v koronarnih arterijah redko, npr. tveganje za možgansko kap nižje od 1 %, srčni napad okoli 0,5 % in smrt okoli 1 %.
- Katere bolezni se zdravijo z angioplastiko in katere lahko v prihodnosti?
Postopke PCI uporabljamo za zdravljenje bolnikov z vsemi oblikami koronarne bolezni, torej predvsem z akutnimi koronarnimi sindromi - akutnim miokardnim infarktom in nestabilno angino pektoris, številni bolniki s stabilno angino pektoris, katerih simptomi so bolečine v prsnem košu, ne morejo nadzorovati z zdravljenjem z zdravili. Zaradi nenehnega izboljševanja tehnike PCI posegov in vse boljših pripomočkov (npr. stentov), ki se pri teh posegih uporabljajo, je zdaj veliko bolnikov lahko podvrženo posegom PCI v primeru stenoze glavne leve koronarne arterije, v nekaterih primerih pa tudi pri večžilna koronarna bolezen. Bioresorbabilni stenti, torej popolnoma izginili čez nekaj časa po implantaciji iz koronarne arterije, so naslednji korak v tehnološkem napredku in morda bodo v prihodnosti še razširili indikacije za perkutano koronarno angioplastiko.
- Profesor, če ne angioplastika, kakšno alternativo imajo zdravniki?
Alternativa je kirurška revaskarizacija (CABG), to je implantacija s strani srčnega kirurga venskih in/ali arterijskih obvodnih presadkov, ki obidejo mesto stenoze koronarne arterije. Takšno operacijo je leta 1966 uvedel dr. Rene Favaloro. Trenutno se tovrstni posegi izvajajo tudi brez potrebe po zunajtelesni cirkulaciji in pri izbranih bolnikihprimerih, ko prsnica ni bila prerezana. Bolnike s stabilno angino pektoris je mogoče nekaj časa uspešno zdraviti tudi konzervativno (farmakološka, dietna, fizikalna rehabilitacija). Besedilo je nastalo ob IX konferenci o preventivni kardiologiji 2016 Krakow
Koronarna angiografija: pregled koronarnih arterij
Koronarna angiografija je visoko specializiran test, ki ocenjuje pretok krvi skozi koronarne arterije. Ker je to tvegan srčni pregled, se izvaja le, če obstajajo jasne medicinske indikacije. Preverite, kako deluje koronarna angiografija. Vir: "Operacijski prostor" (FOKUS TV)