Hematolog je specialist, ki se ukvarja z boleznimi krvi in ​​hematopoetskega sistema. Hematologija je preučevanje krvi, njenih lastnosti, delovanja v telesu in vseh bolezni, povezanih s krvjo in hematopoetskim sistemom. Hematologija velja za interdisciplinarno področje, ker je tesno povezana z drugimi področji medicine, kot so imunologija, serologija in transfuzijska medicina.

Kdo je hematolog?

Hematologje specialist za hematologijo.Hematologijaje razmeroma mlado (njen hiter razvoj je potekal sredi dvajsetega stoletja), a izjemno dinamično razvijajoče se področje medicine. Vse večje zanimanje zanj je deloma posledica vse večjega števila bolnikov z boleznimi krvi in ​​hematopoetskega sistema. Ne smemo pozabiti, da so pogosto bolezni krvi in ​​hematopoetskega sistema lahko znak drugih bolezni, na primer slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa lahko kaže tudi na težave s prebavnim ali sečilnim sistemom, hiperemija pa je lahko prvi simptom raka ledvic oz. tumor osrednjega živčnega sistema.

Katere preiskave naroči hematolog?

Hematologija temelji predvsem na analizi krvi. Pogosto lahko zdravnik iz osnovne krvne slike, kjer se določi število rdečih krvnih celic, belih krvnih celic, koncentracija hemoglobina, količina hematokrita in drugi parametri, na primer trombociti, ESR ali CRP, sklepa, da ima opravka z pomanjkanje železa, vnetja, kronične okužbe ali avtoimunske bolezni.

Za pravilno diagnozo je pogosto potrebno opraviti podrobne laboratorijske preiskave, na primer biokemijo krvi (analizira se sestava krvne plazme, tj. raven kreatinina, sečnine, glukoze, elektrolitov, bilirubina, amilaze) in testirajo brise (zahvaljujoč temu je mogoče med drugim potrditi ali izključiti virusne, bakterijske ali glivične okužbe, nalezljive bolezni, motnje kostnega mozga ali hipotiroidizem).

Hematolog vas lahko napoti tudi na preiskave kostnega mozga, biopsijo kostnega mozga ali biopsijo bezgavk, pa tudi na osnovne preiskave, kot sta rentgenski pregled prsnega koša ali ultrazvočni pregled.

Katere bolezni diagnosticira hematolog?

Osebe, ki so opravili splošno preiskavo krvi in ​​rezultate najpogosteje napotijo ​​k hematologuizpadli so napačno. Na začetku zdravnik opravi podroben razgovor s pacientom, sprašuje ne le o preteklih boleznih ali kakršnih koli družinskih razmerah, temveč tudi o življenjskem slogu (prehrana, telesna dejavnost). Najbolje je, da si vse simptome, s katerimi se soočamo, zapišemo vnaprej, saj so lahko tudi na videz nepomembni simptomi, kot so razdražljivost, zaspanost, lomljivi nohti, izpadanje las ali glavoboli, za zdravnika pomemben podatek, zaradi katerega trpimo npr. ena najpogostejših bolezni na področju hematologije, to je anemija.

Druge bolezni krvi in ​​hematopoetskega sistema, s katerimi se ukvarja hematologija, so:

  • anemija
    • hemolitična anemija
    • megaloblastna anemija
    • aplastična anemija
    • Addison-Biermerjeva anemija in drugi
  • levkemije
    • akutne mieloidne levkemije
    • akutne limfoblastne levkemije
    • kronične levkemije
  • lymphiaki
    • Hodgkin
    • ne-Hodgkinovi limfomi in drugi
  • multipli mielom
  • hemoragične madeže (vaskularne, trombocitne, prirojene in pridobljene v plazmi)
  • hiperemija (vključno s policitemijo vera)
  • levkopenija
  • esencialna trombocitemija
  • trombofilija (hiperkoagulabilnost)
  • granulocitopenija
  • agranulocitoza
  • sistemska mastocitoza
  • mielofibroza

Metode zdravljenja, ki se uporabljajo v hematologiji

Nekatera hematološka stanja je razmeroma enostavno diagnosticirati in zdraviti, predvsem pa ne predstavljajo nevarnosti za življenje bolnika. Na primer, pri slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa je treba začeti z dodajanjem železa, hkrati pa se lahko hematolog naroči na pregled pri drugih specialistih, npr. pri ginekologu, če obstaja sum, da je pomanjkanje železa posledica pretežkih menstruacij.

Po drugi strani pa druge (npr. neoplastične bolezni) zahtevajo prilagoditev zdravljenja vrsti bolezni, njeni stopnji in splošnemu zdravstvenemu stanju bolnika. V primeru limfomov se pogosto uporablja kemoterapija, terapija z monoklonskimi protitelesi in obsevanje. Pri levkemijah (odvisno od vrste in stopnje bolezni seveda) se dobro obneseta kemoterapija in presaditev kostnega mozga od družinskega ali nepovezanega darovalca. Hematolog v takih primerih sodeluje z zdravniki drugih specializacij, npr. onkologija, transplantologija, imunologija.

Kategorija:

Pacientov komplet