Libanonski žajbelj in njegove zdravstvene koristi so že stoletja znani na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Zdaj postaja vse bolj priljubljena tudi pri nas. Železo, cink, magnezij, kalij, natrij, flavonoidi, tanini, baker – vse te minerale vsebuje libanonski žajbelj.

libanonski žajbeljje znan tudi kotgojnikaligorski čaj . Ta rastlina neopaznega videza skriva številne koristi za zdravje, zato ni čudno, da je tako priljubljena v državah, kjer se pojavlja. Poparek libanonskega žajblja lahko pijemo vsak dan v preventivne namene, saj pozitivno vpliva na imunski sistem – povečuje naravno imuniteto, zmanjšuje pa tudi občutek utrujenosti in izčrpanosti, hitro obnavlja moč, dodaja energijo in povečuje vitalnost. V ljudskem zdravilstvu pa se libanonski žajbelj uporablja predvsem za specifične bolezni, saj je znan po svojih antibakterijskih in protivnetnih lastnostih.

libanonski žajbelj: za kašelj, želodec in živce

Obseg bolezni, pri katerih konj pomaga, je zelo širok. Uporablja se za:

  • med sezonskimi prehladi
  • pri gripi
  • Podporno pri bronhitisu ali sinusitisu, ker ugodno vpliva na dihala, poleg tega pa zahvaljujoč dejstvu, da povečuje imuniteto, skrajša trajanje okužbe.

Splača se poseči po njem, ko imate kašelj – deluje tudi kot antitusik. Pogosto se libanonski žajbelj uporablja tudi pri gastrointestinalnih motnjah, težavah z ledvicami (prisotnost ledvičnih kamnov ali blage okužbe sečil), ker deluje čistilno. Ponekod na Balkanu se poparek encijana priporoča pri težavah z obtočilom, saj pitje sistematično uravnava krvni tlak in preprečuje slabokrvnost. Ima tudi protiglivične lastnosti, zato ga priporočajo v primeru okužbe s kandido, ki povzroča mikozo.

Še več – gorski čaj se priporoča tudi v primeru pretirane živčnosti in motenj razpoloženja. Izkazalo se je, da ima libanonski žajbelj pomirjujoče lastnosti, študije, opravljene pred nekaj leti, pa so pokazale, da vpliva tudi na raven serotonina in dopamina ter tako uravnava delo živčnega sistema.

Znanstveniki so dokazali tudi, da lahko helij prispeva k odstranjevanju zobnih oblogbeljakovin v možganih, če bo raziskava potrjena, bi se lahko uporabljal kot dodatek pri boleznih, kot sta senilna demenca ali Alzheimerjeva bolezen.

libanonski žajbelj: po možnosti cel

Libanonski žajbelj je bogat vir železa, cinka, magnezija, kalija, natrija, taninov, bakra in drugih mineralov, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje in počutje. Zahvaljujoč vsebini med drugim flavonoidi so tudi odličen antioksidant, kar pomeni, da pomagajo ohranjati mladosten videz.

Antioksidanti (antioksidanti) po eni strani spodbujajo sintezo kolagena, po drugi strani lovijo in nevtralizirajo proste radikale, ki poškodujejo celice in pospešujejo procese staranja kože.

Če želite v celoti izkoristiti vse lastnosti libanonskega žajblja, morate pravilno pripraviti poparek. Pri nakupu posušenega zelišča je vredno biti pozoren, ne pa v prahu ali mešanem, saj zaradi tega ohranja vse svoje koristi za zdravje.

libanonski žajbelj: kako kuhati?

Posušene cvetove (zelišče naj sega na veliko žlico), zalijemo z vročo vodo (95-100 stopinj C) in pustimo vreti 5-10 minut. Po precejenju lahko pripravljen napitek pijemo samostojno ali pa dodamo malo limone, list mete ali melise, ingver ali med. Lahko naredite tudi odvarek, torej eno žlico zelišč prelijete z vodo, zavrite in kuhajte tri minute. Pijačo lahko pijete tako vročo kot ohlajeno, potem pa ima še eno prednost - učinkovito poteši žejo.

Vredno vedeti

Ni kontraindikacij za pitje poparke libanonskega žajblja, zato se je najbolje pozanimati o njegovih lastnostih. Previdne morajo biti le nosečnice, saj študij o vplivu zelišč na razvijajoči se plod ni. Drugi ga lahko jedo vsak dan. Profilaktično je pri pitju poparka pri boleznih najbolje, da ne presežete ene skodelice na dan, največ dveh ali treh. Kot pri večini zelišč, morate tudi vi sistematično zaužiti jagodičje, da dosežete pričakovane rezultate.

Kategorija:

Zdravje