Maligna hipertenzija je najhujša in najnevarnejša oblika arterijske hipertenzije. Njena značilnost je, da hitro privede do odpovedi številnih organov (tudi srca in možganov), kar je življenjsko nevarno stanje. Nezdravljeni ljudje lahko umrejo v nekaj dneh po razvoju simptomov maligne hipertenzije. Kateri so vzroki in simptomi maligne hipertenzije? Kakšno je zdravljenje?

Maligna hipertenzija , znana tudi kot pospešena hipertenzija alimaligna faza hipertenzije , je zelo redka, a najhujša oblikaarterijske hipertenzije . Za maligno hipertenzijo so značilne takšne vrednosti tlaka, ki vodijo do poškodb in nadaljnje nekroze srednje stene majhnih in najmanjših arterij, torej tistih, ki oskrbujejo organe s krvjo, npr. možgani, srce, ledvice in jetra. Posledično pride do poškodb in odpovedi teh organov, kar je življenjsko nevarno stanje.

Opozoriti je treba, da pri maligni hipertenziji ni pomembna le zelo visoka vrednost arterijskega tlaka, temveč tudi hitrost njegovega dviga. Prav nenadno in prekomerno zvišanje krvnega tlaka, ki preseže določeno kritično raven, povzroči značilne spremembe v žilnem sistemu in posledično večorgansko odpoved.

Maligna hipertenzija se diagnosticira vse redkeje, kar je posledica večjega odkrivanja arterijske hipertenzije in širjenja antihipertenzivnega zdravljenja (zniževanje krvnega tlaka na normalne vrednosti). Prevalenca maligne hipertenzije med vsemi bolniki z arterijsko hipertenzijo je trenutno ocenjena na manj kot 1 %. V tej zelo ozki skupini so najpogosteje diagnosticirani pri moških, starih okoli 44 let, in ženskah, starih okoli 36 let.

Maligna hipertenzija - vzroki in dejavniki tveganja

Maligna hipertenzijase lahko razvije v času nezdravljene ali slabo zdravljeneesencialne hipertenzije(vzroki zanjo ostajajo neznani) ali sekundarna arterijska hipertenzija(povzročena zaradi določene bolezni), ne glede na njeno resnost. V slednjem primeru je najpogosteje posledica maligne hipertenzijebolezni ledvic, pri katerih pride do patologije ledvičnih žil ali ledvičnega parenhima.

Obstaja tudi povezava med maligno hipertenzijo in kajenjem ter uporabo peroralnih kontraceptivov.

Maligna hipertenzija - simptomi

  • Znatno povišan diastolični tlak (lahko doseže vrednost 140 ali celo 150 mmHg);
  • Progresivna ledvična odpoved;
  • Simptomi centralnega živčnega sistema različne resnosti: od šibkosti, preko motenj vida, hudih glavobolov, do hude hipertenzivne encefalopatije.

Prevladujejo lahko tudi simptomi drugih organov, na primer prebavil (simptomi akutnega pankreatitisa ali ishemije črevesne stene), srčni napad.

Maligna hipertenzija - zapleti

  • Hipertenzivna retinopatija (poškodba očesne mrežnice);
  • Poškodba ledvic;
  • srčno popuščanje;
  • Pljučni edem

Obstaja tudi veliko tveganje za možgansko kap.

Pomembno

Maligna hipertenzija lahko hitro povzroči smrt!

Razvoj maligne hipertenzije poveča tveganje za razvoj hipertenzivne encefalopatije. Nenadno zvišanje krvnega tlaka do vrednosti, ki presegajo sposobnost prilagajanja, vodi do povečanja pretoka krvi v možganih, nadalje pa do povečanja prepustnosti arterijskih sten, prodiranja komponent plazme v možgane in njihovega otekanja. , in posledično do smrti.

Maligna hipertenzija - diagnoza

Bolezen je mogoče diagnosticirati na podlagi zgoraj omenjenega simptomi. Vendar pa končna diagnoza temelji na pregledu fundusa, ki razkrije tretjo ali četrto stopnjo hipertenzivne retinopatije – krvavitve v mrežnici, izlive in edem optičnega diska.

Maligna hipertenzija - zdravljenje

Cilj zdravljenja je znižanje krvnega tlaka na varno raven z uporabo antihipertenzivov. Zdravila so izbrana na enak način kot za zdravljenje esencialne hipertenzije. Zdravnik da eno zdravilo, v primeru njegove neučinkovitosti pa se odmerek poveča ali dodajo dodatna sredstva za zniževanje krvnega tlaka.

Maligna hipertenzija - pomembna prehrana in telesna aktivnost

Zelo pomemben element pri zdravljenju maligne hipertenzije je nizkokalorična prehrana (1500 kcal/dan) z omejitvijo živalskih maščob in enostavnih ogljikovih hidratov ter bogata z zelenjavo in sadjem. Poleg tega mora bolnik omejiti porabo kuhinjske soli ( <6 g/dobę). Ważne jest także zwiększenie poziomu aktywności fizycznej, np. regularne spacery czy jazda na rowerze.

Kategorija:

Kardiologija