Interventna kardiologija je veja medicine, ki se zelo dinamično razvija. Učinki zdravljenja so v nekaterih primerih tako spektakularni, da bolniki pogosto govorijo o čudežu okrevanja. Kdaj in katere reševalne kardiološke posege izvajajo kardiologi?

Invazivna kardiologijaje priložnost za veliko bolnikov, da hitro okrevajo. In ne gre za čudež, ampak za vedno bolj natančno diagnostiko, sodobna zdravila, pa tudikardiološke posege- bolj ali manj invazivne - ki vračajo srce v kondicijo. Čeprav so v nekaterih primerih še vedno potrebne večje srčne operacije, ki zahtevajo odpiranje prsnega koša, je vedno bolj možno zdraviti srčne bolezni z manj invazivnimi postopki.

Seveda je povezano s hitrejšo vrnitvijo v aktivno življenje, manj obremenjujočo rehabilitacijo in boljšo prognozo za prihodnost. Zahvaljujoč najsodobnejši opremi je mogoče skozi krvne žile doseči srce. Tako se zaprejo nenormalne odprtine v septumu srca, zašijejo se deli srca, kjer nastanejo trombi, se popravijo zožene ali nezaprte zaklopke in razširijo koronarne žile.

kardioverzija

Kardioverzija je razmeroma varen postopek, ki omogoča obnovitev normalnega srčnega ritma pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ter ventrikularno in supraventrikularno tahikardijo. Izvaja se z napravo, podobno defibrilatorju, ki se uporablja v primeru srčnega zastoja.

  • Pred posegom: naredi se EKG, odmev srca. Bolnike z atrijsko fibrilacijo in trepetanjem je treba 4 tedne zdraviti z antikoagulanti, da se izognemo morebitni žilni emboliji. Pred posegom bolnik ne sme jesti vsaj 6 ur.
  • Kako se to naredi: bolnik dobi kratkotrajno splošno anestezijo. Ko zaspi, zdravnik namesti elektrode na prsni koš in sproži električni impulz (včasih sestavljen iz več impulzov), da obnovi normalen srčni ritem.
  • Po tretmaju: lahko se zgodi, da bo koža, kjer so nameščene elektrode, razdražena, vendar ni treba nanašati mazila. Po posegu morate redno obiskovati zdravnika. Če se motnje ritma ponovijo, bolnik jemlje antiaritmična zdravila. Priporočljiva je zmerna vadba.

RF ablacija

RF ablacija jeposeg, ki se najpogosteje izvaja pri bolnikih s tahikardijo, atrijsko fibrilacijo ali s precejšnjim številom dodatnih ventrikularnih kontrakcij.

  • Pred posegom: na dan posega mora biti bolnik na tešče in imeti obrit obe dimlje.
  • Kako se to naredi: anestezira se samo mesto, kamor bo vstavljena posebna igla. Lahko je femoralna arterija ali vena, včasih pa je lahko tudi subklavijska vena. Nato se igla odstrani in t.i žilna majica. Omogoča, da elektroda doseže mesto, kjer nastane aritmija. Najpogosteje se ablacija izvaja z radiofrekvenčnim tokom, redkeje se uporablja hlad (t. i. krioablacija). Ta proces nadzoruje računalnik. Radijski valovi ali nizka temperatura poškodujejo del vezja, kjer se pojavi tahikardija, ali pa uničijo celice, ki proizvajajo nenormalne utripe. Prav tako lahko izolirajo mesta, kjer se pojavi aritmija. To je najbolj zapleten del postopka, ki lahko traja tudi nekaj ur. Pacient občuti ablacijo kot močno pekoč občutek v prsih, zato se med posegom dajejo protibolečinska zdravila.
  • Po posegu: po odstranitvi elektrode in ovoja se na veno nanese povoj in pritisne s posebno vrečko. Pacient mora ležati na hrbtu vsaj 6 ur, da se vena zaceli. Teden dni se morate varčevati (ne počepniti, se prepogibati, dvigovati, ne hoditi predolgo), da se izognete t.i. pozno krvavitev iz prebodene vene ali arterije. Učinkovitost ablacijskega zdravljenja srčnih aritmij je zelo visoka, vendar je včasih treba postopek ponoviti.

implantacija perkutane aortne zaklopke

Do nedavnega je zamenjava poškodovane srčne zaklopke zahtevala veliko srčno operacijo, ki je bila možna le po odprtju prsnega koša. Trenutno je mogoče skozi kožo vstaviti umetno zaklopko. Pred operacijo: bolnik mora teden dni prej vzeti acetilsalicilno kislino, da se prepreči nastanek tromboze na umetni zaklopki. Na dan posega naj bo na prazen želodec in mora imeti obrit obe dimlje.

  • Kako se to naredi: Po splošni ali lokalni anesteziji se naredi punkcija na femoralni arteriji. Skozi njih se do začetnega dela aorte in levega prekata vstavijo posebna vodila in katetri. Delovanje zdravnikov nadzirajo rentgenski žarki in glava naprave za odmev srca, nameščena v požiralnik. Te naprave pomagajo natančno vstaviti strnjeno umetno zaklopko in jo postaviti v središče poškodovane.
  • Po posegu: pacient mora ležati 24-48 ur, da se arterija ali vena zaceli. PravPoložaj zaklopke se preveri z ehokardiografijo. Po 3-7 dneh bolnik zapusti bolnišnico. Mogoče se vrne k svojim dejavnostim. Potrebni pa so sistematični pregledi pri kardiologu, da lahko preveri razvoj bakterijskega endokarditisa. Ljudje z umetno zaklopko se morajo izogibati okužbam (npr. cepiti proti gripi), zmerno telovaditi ter imeti prekomerno telesno težo in debelost.

Srčni spodbujevalnik

Srčni spodbujevalnik ne samo, da preprečuje prepočasno bitje srca, ampak tudi ustavi aritmijo in izboljša krčenje srca. Srčni spodbujevalniki vgrajujejo ljudem, ki trpijo zaradi srčnih blokov, bradikardije, bolezni sinusnega vozla ali t.i. hitre aritmije.

  • Pred posegom: osnovne laboratorijske in kardiološke preiskave se opravijo že v bolnišnici.
  • Kako se to naredi: Pod lokalno anestezijo pod rentgenskim nadzorom implantiramo srčni spodbujevalnik. Zdravnik razreže kožo na prsnem košu in v njej ustvari žep za napravo. Eno ali dve elektrodi vstavimo skozi izbrano veliko veno v srce in nato povežemo s srčnim spodbujevalnikom. Ko je naprava programirana in preverjena, je koža zašita. Po posegu lahko pacient jesti in hodi.
  • Po posegu: nekaj ur po posegu ali drugi dan naredimo rentgensko slikanje prsnega koša za preverjanje položaja aparata in kakovosti povezav elektrod s srcem. Šivi se odstranijo po enem tednu. Bolnik mora biti pod nadzorom specialista in redno opravljati EKG. Vsak zdravnik in tehnik slikanja naj ju obvesti, da ima srčni spodbujevalnik. Prav tako se mora izogibati močnemu magnetnemu in električnemu polju ter ne manipulirati z električnimi napravami.

rotacija

Rotablacija je metoda, rezervirana za bolnike, ki imajo močno spremenjene žile, pogosto 90 % prizadetih zaradi aterosklerotičnih plakov. Takih plovil ni mogoče razširiti z balonom.

  • Pred posegom: pacient mora opraviti takšen pregled kot pred angioplastiko. Na poseg mora biti pripravljen z ustrezno izbrano farmakoterapijo.
  • Kako se to naredi: za izvedbo posega ni potrebna splošna anestezija, dovolj je lokalna anestezija. Pod nadzorom rentgenskega aparata se bolniku preluknja femoralna arterija. Nato uvede kateter, ki mu sledi bor, ki se vrti s hitrostjo od 120.000 do 140.000 vrtljajev na minuto. Z nežnim premikanjem tega diamantnega svedra se aterosklerotične plošče strižejo. Škrge so tako razdrobljene, da se lahko prosto gibljejo s krvjo in ne predstavljajo nevarnosti. Po odstranitvi zobnega plaka se pacienta vstavi v pokrit stentantiproliferativno zdravilo, ki preprečuje restenozo, tj. ponovno zoženje koronarnih žil.
  • Po posegu: pacient precej hitro okreva. Nekaj ​​tednov bi moral sprejeti previdnostne ukrepe, predvsem pa jemlje zdravila, ki ga zaščitijo pred krvnim strdkom, ki se lahko tvori znotraj stenta.

implantacija kardioverter-defibrilatorja

Ta majhna elektronska naprava zazna nevarne aritmije in v pravem trenutku pošlje električni impulz za normalizacijo delovanja srca. Vsadijo jih bolnikom, ki imajo ali bi lahko razvili srčne aritmije, kot sta ventrikularna tahikardija ali fibrilacija.

  • Pred posegom: za uporabo te metode zdravljenja se odloči kardiolog po opravljenem celotnem sklopu splošnih in kardioloških preiskav.
  • Kako poteka: pacient je v splošni anesteziji, sam poseg pa je rentgensko kontroliran. Najprej se razreže koža na prsih in ustvari žep, v katerega bo naprava nameščena. Za njihovo povezavo s srcem so potrebne elektrode. Vstavijo se skozi subklavijsko veno.
  • Po posegu: po prebujanju iz anestezije in krajšem počitku lahko pacient hodi in je. Šivi se odstranijo po enem tednu. V tem času je pacient v bolnišnici, pred odhodom iz bolnišnice pa se aparat v splošni anesteziji še enkrat preveri, da se prepriča, ali naprava pravilno deluje. Pacient se mora izogibati močnim magnetnim in električnim poljem, na primer ne nositi mobilnega telefona v naprsnem žepu.

Koronarna angioplastika, tj. baloniranje

Koronarna angioplastika ali baloniranje je širjenje zoženih ali obnavljanje zaprtih arterij z uporabo posebnih balonov. Izvaja se pri ljudeh z ishemično boleznijo srca. Zdravljenje zmanjša simptome angine in lahko zaščiti pred srčnim napadom.

  • Pred posegom: bolniku je treba označiti krvno skupino in opraviti osnovne morfološke in biokemične preiskave. Na dan posega naj bo na prazen želodec in si obrita dimlje.
  • Kako poteka: poseg se izvaja v operacijski sobi hemodinamičnega laboratorija brez splošne anestezije. Pacient prejme lokalno anestezijo v dimljah ali podlakti. Zdravnik zabode iglo v femoralno ali radialno arterijo, nato jo spremeni v žilni ovoj, skozi katerega uvede katetre na mesto aortne ali koronarne zožitve. Balon doseže tja skozi kateter in je pod visokim pritiskom napolnjen s tekočino. Ko se arterija po nekaj minutah razširi, se namesto balona namesti stent, to je kovinski oder, ki drži arterijo odprto.
  • Po posegu: če je bilo zdravljenjeki ga izvaja femoralna arterija, mora bolnik več ali celo več ur ležati na hrbtu, da se arterija zaceli. To ne velja za ljudi, ki so bili operirani skozi radialno arterijo. Teden dni morate shraniti predrto nogo, ne dvigovati, ne počepniti, da se izognete krvavitvi. Pri tem velja dodati, da zdravljenje ne pozdravi bolezni, ampak le odpravlja njene posledice, zato mora biti bolnik pod zdravniškim nadzorom, skrbeti za primerno telesno težo, biti telesno aktiven (kolikor je le mogoče) in vzdrževati holesterol. , trigliceridi in sladkor je pod nadzorom, da bi bila bolezen najpočasnejša.

Kirurško zdravljenje ateroskleroze

Pri zdravljenju ateroskleroze, kirurški posegi za odstranitev aterosklerotičnih plakov, angioplastika (širjenje arterij in sploščenje plaka), bypass (implantacija žilnih protez). Vir: "Operacijski prostor" (FOKUS TV).

mesečnik "Zdrowie"

Kategorija:

Kardiologija