Kaj storiti, da bi preživeli v dobrem fizičnem in duševnem stanju do starosti? Izkazalo se je, da je moč možganov odvisna od načina življenja. Vedeti morate, da telesna aktivnost ne krepi le mišic, ampak tudi izboljša stanje duha.

Michelangelo je svoje najveličastnejše freske naslikal v svojih sedemdesetih. Goethe je napisal Fausta, ko je bil star osemdeset let! George Bernard Shaw, tako kot Isaac Newton in Harry S. Truman po 80. letu starosti, sta bila še vedno intelektualno dejavna.

Ali je um lahko brez starosti? Kaj storiti, da ohranite dobro duševno stanje v jeseni življenja?

Natalia in Krzysztof Minge, psihologa in avtorja knjige "Trening uma za 50+ ljudi" prosimo:

Ali se možgani starajo?

Krzysztof Minge:Seveda. Kot vsak organ živega organizma so tudi naši možgani podvrženi procesu staranja, ki pa mu lahko preprečimo. Lahko ga prepričamo, naj obnovi votline, da bo lahko z leti deloval na podobni ravni.

Možgani ostajajo fenomenalno plastični in se sami popravljajo, raziskave pa so pokazale, da se razvijajo vse življenje. Čeprav na določeni točki življenja dosežemo svoj intelektualni vrhunec, lahko poskušamo to stanje ohraniti.

Ugotovite tudi: Pri kateri starosti morate prenehati voziti?

Kako potekajo procesi degeneracije uma?

Natalia Minge:Z leti se celice v našem telesu delijo počasneje in počasneje in počasneje se obnavljajo. Soočajo se s toksini, ki jih telo vse težje otežuje. Neželene spremembe imajo skupen vir – vzrok staranja našega telesa, vključno z možgani, so predvsem hormonske spremembe.

Po petdesetem letu se raven rastnega hormona, znanega tudi kot hormon mladosti – somatotropin, močno zniža. Ona je tista, ki spodbuja nenehno obnavljanje tkiv. Zaradi tega na primer otrok raste in v našem telesu potekajo samoregulacijski procesi. Ko ga manjka, celice izgubijo sposobnost, da se popravijo in umrejo.

Zmanjšanje ravni somatropina spremlja tudi zmanjšanje proizvodnje spolnih hormonov, kar sproži menopavzo in andropavzo. Staranje organizma je takrat hitrejše.

Zakaj nekateri ljudje v 80. letih presenečajo s svojim psihofizičnim stanjem, drugi v 60. letih pa trpijo za demenco?

K.M.:Iz istega razloga, zaradi katerega lahko en osemdesetletnik teče maraton, drugi njegov vrstnik pa ne more zapustiti hiše. Vsak se stara z drugačnim tempom.

Geni vplivajo na hitrost staranja?

N.M.:Samo delno, lahko pa tudi vplivamo. Če pogledamo zgodovino naših najdražjih, lahko ugotovimo lastno genetsko ozadje. Na primer, če je imela moja mama demenco ali je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo, bi moral pri 40 letih skrbeti za svoje možgane s podvojeno močjo; redno obiskujte zdravnika, opravljajte teste in nenehno trenirajte svoj um.

Ampak ne samo to – možganska moč je odvisna tudi od življenjskega sloga. Naša starost lahko postane maščevanje za to, kako smo živeli. Seveda obstajajo izjeme od tega pravila. Na primer, izjemni pisatelj in intelektualec Czesław Miłosz, za katerega ni mogoče reči, da je vodil zdrav, higienski način življenja, je do smrti presenetil s svojim intelektualnim stanjem.

Kaj naši možgani najbolj potrebujejo za učinkovito delovanje kljub starosti?

K.M.:Eden najpomembnejših temeljev za zdravo delovanje našega telesa je vadba. Ta vrsta dejavnosti ne samo krepi mišice, ampak tudi izboljša splošno stanje duha. Gibanje izboljšuje oskrbo s krvjo in prehrano celotnega telesa, vključno z možgani – vanj priteče več krvi, s tem pa tudi več kisika, kar pomeni, da lahko um deluje intenzivneje, se bolje spominja in koncentrira.

Drugič, ko se premikamo, se koncentracija nevrotransmiterjev v dobro oksigeniranih možganih poveča in sproščajo se endorfini, imenovani hormoni sreče. Zmanjšajo občutek bolečine, izboljšajo vaše razpoloženje in vzbujajo željo po življenju.

Gibalna terapija je tudi najboljše preprečevanje depresije, ki pogosto prizadene ljudi, starejše od 50 let

N.M.:Stres je naraven in potreben za preživetje. Težava se začne, ko postane kronično stanje, ki lahko vodi v depresijo, a ne samo to. Ljudje, ki trpijo zaradi kroničnega stresa, so bolj izpostavljeni na primer raku, vključno z demenco, zlasti po 50. letu starosti.

Zato se morate naučiti nadzorovati svoja čustva in do neke mere lastno razpoloženje. Dobro počutje je še posebej pomembno za možgane, saj čustva nadzorujejo kognitivne procese. Pod vplivom stresa se lahko blokirajo, kar bo povzročilo izgubo sposobnosti pomnjenja in koncentracije. Sproščujoče vaje, ki zmanjšujejo raven stresa, in oblike vadbe, kot je hoja,plavanje, joga, ples, aerobika močno podpirajo mentalne funkcije. In kar je najpomembneje, nikoli ni prepozno za takšno dejavnost.

Na delo možganov lahko vplivamo tudi s svojimi prehranjevalnimi navadami. Kaj jesti, da ga zbudi?

K.M.:Raziskave kažejo tesno povezavo med prehrano in človeškim vedenjem. Prekomerna telesna teža in uživanje hrane, bogate s holesterolom, vplivata na pojavnost demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. Prav tako lahko mikrohranila, ki jih vsebuje (ali ne) hrana, vplivajo na vedenje in duševno razpoloženje ter na sposobnost koncentracije in nadzora čustev.

Ključni elementi za delovanje telesa so: magnezij, cink, železo, kalcij in prava količina vitaminov v prehrani. Prehransko načelo naj bo tudi raznolika hrana, ki temelji na naravnih proizvodih. Zlasti, da zaščitite možgane, morate vsaj enkrat na teden jesti ribe (kot so losos, skuša ali sardele), za cvrtje pa uporabite repično ali olivno olje.

Ni pomembno samo, kaj jeste, ampak tudi količina hrane, ki jo jeste. Manj hrane pomeni več zdravja. Tudi alkohol si zasluži ločeno obravnavo. V majhnih odmerkih pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem, v večjih količinah poveča tveganje za alkoholizem, bolezni srca, raka, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge oblike demence.

Zaradi intelektualne kondicije je poleg vadbe in prehrane na voljo tudi ustrezen miselni trening

K.M.:Ko se pojavijo najmanjši simptomi težav z intelektualno zmogljivostjo, bi morali začeti z intenzivnimi aktivnostmi, da obrnemo ta proces. Očitno, bolje ko so možgani razgibani, lažje je preprečiti degeneracijo. Če povzročimo izgubo mišic, jih bomo težko obnovili. Enako se dogaja z našimi možgani, vendar nikoli ni prepozno, da jih treniramo.

Ključne so vaje za spodbujanje spomina, ki podpirajo vaše razmišljanje. Ker slab spomin omejuje vašo sposobnost razmišljanja. Obstajajo različne strategije za spopadanje s pozabljivostjo in v našem vodniku "Trening uma za ljudi 50+" smo predlagali lastne sklope spominskih vaj, ki jih lahko uporabljamo vsakodnevno v vseh pogojih.

Ne pozabite, da čeprav ne moremo ustaviti časa, še vedno vplivamo na njegovo upočasnitev. Samo od nas je odvisno, ali bo naša starost zdrava in srečna.

"Zdrowie" mesečno

Kategorija:

Psihologija