Hormonsko aktivne snovi so kemikalije, ki jih najdemo v številnih vsakdanjih predmetih, vključno z v kozmetiki, otroških igračah, škatlah, barvah in lakih. Te snovi so že vrsto let »pod drobnogledom« mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem zdravja. Znanstvene raziskave kažejo, da hormonsko aktivne snovi prispevajo k razvoju številnih bolezni, med drugim debelost in endometrioza. Kaj so hormonsko aktivne snovi in ​​kako vplivajo na zdravje? Kako se jim izogniti v vsakdanjem življenju?

Vsebina:

  1. Hormonsko aktivne snovi: kaj so?
  2. Hormonsko aktivne snovi: mehanizem delovanja
  3. Hormonsko aktivne snovi: vrste
  4. Hormonsko aktivne snovi: načini izpostavljenosti
  5. Hormonsko aktivne snovi: vpliv na zdravje
  6. Hormonsko aktivne snovi: učinki na reproduktivni sistem
  7. Hormonsko aktivne snovi: vpliv na debelost in presnovne bolezni
  8. Hormonsko aktivne snovi: zakonski predpisi
  9. Hormonsko aktivne snovi: kako se izogniti?

Hormonsko aktivne snovi: kaj so?

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so hormonsko aktivne snovi (EDC,kemikalije za endokrine motnje ) eksogene (niso sestavine človeškega telesa) kemikalije spojine ali njihove mešanice, ki spreminjajo funkcije endokrinega sistema in posledično negativno vplivajo na človeško telo in njegove potomce.

Hormonsko aktivne snovi kemično predstavljajo heterogeno skupino spojin. Večina jih spada v skupino organoklorovih in vsebuje klor ali bromove substituente. Poleg tega so lahko naravnega izvora, na primer sojinega genisteina ali sintetičnega, na primer bisfenol A iz plastične embalaže.

Hormonsko aktivne snovi: mehanizem delovanja

Hormonsko aktivne snovi vplivajo predvsem na endokrini sistem, ki je odgovoren za vzdrževanje homeostaze po celem telesu. Hormoni kot informacijske molekule delujejo na določena tkiva s pomočjo receptorjev, ki se nahajajo zunaj ali znotraj celic. Receptorji so sprejemniki informacij, ki jih hormoni nosijo s seboj. Pojav hormonsko aktivnih snovi v telesu moti njegove funkcijeendokrinega sistema, saj so po strukturi podobni hormonom. Z vezavo na iste receptorje kot hormoni, ki jih proizvaja človeško telo, proizvajajo hormonsko aktivne snovi podoben ali enak biološki učinek. Posebna podobnost hormonsko aktivnih snovi s steroidnimi hormoni pojasnjuje njihovo sposobnost, da se vežejo na steroidne receptorje za estrogene, progesteron in androgene.

Pogosto je argument, da hormonsko aktivne snovi niso škodljive za zdravje, ta, da imajo te snovi tisoč ali celo milijonkrat manjšo afiniteto do receptorjev kot hormoni. Po tej predpostavki bodo hormoni kljub podobni zgradbi obeh snovi vedno imeli prednost pred receptorjem. Vendar, kot se je izkazalo, lahko hormonsko aktivne snovi kažejo močnejši biološki učinek v celicah ravno v nizkih (običajno nižjih od tistih, za katere se izračuna strupena aktivnost snovi), in ne v visokih koncentracijah, kot se je prej mislilo.

Zato je mehanizem molekularne podobnosti najenostavnejši, ki pojasnjuje učinek hormonsko aktivnih snovi na telo. Raziskave so pokazale, da lahko hormonsko aktivne snovi delujejo na veliko bolj zapleten način, ki ga ne razumemo povsem. Izkazalo se je, da lahko te snovi spremenijo vzorec genske ekspresije (epigenetske spremembe) v celicah, ki pa lahko, čeprav ne spremenijo zaporedja same DNK, škodljivo vplivajo tudi na naslednjo generacijo.

Hormonsko aktivne snovi: vrste

Trenutno je opisanih več kot 800 hormonsko aktivnih snovi, vključno z:

  • industrijska topila in njihovi stranski proizvodi, npr. poliklorirani bifenili in polibromirani bifenili,
  • plastika in mehčalci, npr. bisfenol A in ftalati,
  • pesticidi, npr. diklorodifeniltrikloretan,
  • dioksinov,
  • farmacevtski izdelki, npr. dietilstilbestrol,
  • fungicidi, npr. vinklozolin,
  • težke kovine, npr. arzen, kadmij, svinec in živo srebro,
  • parabenov,
  • fitoestrogeni, npr. genistein in kuestrol,
  • mikotoksinov.

Bisfenol A, ftalati in poliklorirani bifenili veljajo za najbolje raziskane in najbolj nevarne za zdravje.

FTALANI - pazite na zdravila!

Študije na živalih so pokazale, da lahko ftalati v telesu delujejo prek estrogenskih receptorjev in receptorjev, ki jih aktivira proliferator peroksisom (PPAR). Slednji igrajo pomembno vlogo pri presnovi maščobnega tkiva. Domneva se, da ftalati ovirajo nastajanje in zorenje jajčec z zaviranjem proizvodnje estradiola v jajčnikih.in so lahko vključeni tudi v patogenezo insulinske rezistence, debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. Ftalati se pogosto uporabljajo kot mehčalci za izboljšanje prožnosti polivinilklorida. Ftalati se nahajajo v ovitkih tablet za zdravila in dodatke, gradbenih materialih, kozmetiki in čistilnih sredstvih, medicinskih pripomočkih, otroških igračah, tiskarskih črnilih in tekstilu. Tako kot BPA tudi ftalati zlahka vstopijo v človeško okolje, na primer s hrano.

POLIKLORIRANI BIFENILI v kontaminirani hrani

Škodljivi učinki polikloriranih bifenilov (PCB) na jajčeca samic so dobro dokumentirani. PCB vpliva med drugim. na zorenje jajčničnih foliklov in zmanjša izločanje estrogenov. Poleg tega lahko PCB, tako kot ftalati, sodelujejo z receptorjem PPAR in sodelujejo pri patogenezi debelosti. PCB-ji se uporabljajo v industrijski kemiji za proizvodnjo transformatorjev, kondenzatorjev in hladilnih tekočin. Zlahka so topni v maščobah in se lahko kopičijo v organizmih, zato so ljudje izpostavljeni PCB-jem predvsem z uživanjem kontaminirane hrane, na primer rib, mesa.

Hormonsko aktivne snovi: načini izpostavljenosti

Hormonsko aktivne snovi najdemo praktično povsod v človeškem okolju. Najdemo jih v zraku, zemlji, pitni vodi, hrani, kozmetiki, gospodinjskih izdelkih, elektronskih napravah in tekstilu. Ne le da se nahajajo na mestu proizvodnje, temveč se prenašajo tudi na velike razdalje z vodo in vetrom. Zato je popolna odstranitev hormonsko aktivnih snovi iz našega okolja praktično nemogoča.

Velik del hormonsko aktivnih snovi je odporen na razgradnjo. Zato, čeprav sta bili proizvodnja in uporaba nekaterih pred mnogimi leti prepovedani, imamo še vedno stik z njimi v okolju. Poleg tega se hormonsko aktivne snovi kopičijo v prehranjevalni verigi, pri kateri je človek na koncu in je zato najbolj ranljiv. Poleg tega jih je večina lipofilnih, kar pomeni, da se zlahka raztopijo v maščobah in zlahka prodrejo v kožo.

Ne pozabite, da hormonsko aktivne snovi vključujejo tudi spojine, ki jih naravno najdemo v rastlinah, na primer fitoestrogeni v soji. Pripisujejo pa precej ugoden učinek na zdravje ljudi.

Hormonsko aktivne snovi: vpliv na zdravje

Prva poročila o škodljivosti hormonsko aktivnih snovi prihajajo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je nesteroidni sintetični estrogen - dietilstilbestrol po dajanju nosečnicam povzročal motnje pri njihovem potomstvu.plodnost in vaginalni rak. Po dolgoletnih raziskavah so leta 1991 na konferenci Wingspread strokovnjaki z različnih področij znanosti uradno priznali, da lahko različne okoljske snovi ovirajo endokrini sistem in uvedli izraz hormonske učinkovine. Nato je leta 2002 WHO objavila uradno poročilo, v katerem je predstavila trenutne dokaze o hormonsko aktivnih snoveh za zdravje, ki jih je nato posodobila leta 2012.

Leta 2015 je Endokrinološko društvo izdalo izjavo o hormonsko aktivnih snoveh, v kateri je med drugim navedlo:

  • debelost,
  • sladkorna bolezen,
  • motnje ženskih in moških reproduktivnih funkcij,
  • hormonsko odvisni tumorji pri ženskah,
  • rak prostate,
  • bolezen ščitnice

kot bolezni, ki so potencialno povezane z izpostavljenostjo hormonsko aktivnim snovem.

Čeprav je količina dokazov, ki kažejo na škodljive učinke hormonsko aktivnih snovi na zdravje, velika, vzročno-posledična povezava še ni v celoti ugotovljena. Velik del raziskav, ki potrjujejo negativni vpliv hormonsko aktivnih snovi na zdravje ljudi, še vedno izhaja iz študij na živalih. Druge raziskovalne težave, ki ne omogočajo enostavnega določanja takšnega razmerja, so na primer minimalna toksična doza za posamezne spojine, ker hormonsko aktivne snovi kažejo biološko aktivnost že pri koncentracijah, ki so nižje od tistih, za katere se izračuna njihova toksična aktivnost. To lahko pravočasno odloži posledice izpostavljenosti. Dodatna težava je, da je človeško telo izpostavljeno hkratnemu delovanju več hormonsko aktivnih snovi, ki lahko kopičijo njihov negativni učinek na zdravje. Poleg tega bo njihov vpliv odvisen od spola, starosti, genotipa, metabolizma in telesne sestave izpostavljene osebe.

Vsi pa se strinjajo, da so učinki hormonsko aktivnih snovi najbolj izpostavljeni otroci. Trenutno velja, da lahko izpostavljenost ploda povzroči motnje v njegovem razvoju in trajne spremembe v izražanju genov (epigenetske spremembe). Kar lahko v odrasli dobi povzroči povečano tveganje za nekatere bolezni.

Drugo tveganje je kopičenje hormonsko aktivnih snovi v človeškem maščobnem tkivu, pa tudi v bioloških tekočinah, kot so kri, urin, mleko ali amnijska tekočina.

Raziskave so potrdile, da lahko hormonsko aktivne snovi povzročijo biološke učinke v naslednjih treh generacijah!

Hormonsko aktivne snovi: učinki na reproduktivni sistem

Trenutni znanstveni dokazi kažejo na sodelovanjehormonsko aktivne snovi v patogenezi:

  • sindrom policističnih jajčnikov,
  • prezgodnje izumrtje jajčnikov,
  • endometrioza,
  • malformacije moških in ženskih spolnih organov,
  • motnje plodnosti pri moških in ženskah,
  • rak dojke, testisov in prostate.

Ocenjuje se, da se je povprečno število semenčic pri moških v zadnjih 50 letih zmanjšalo za skoraj 50 %. Čeprav so vzroki za ta pojav kompleksni, se domneva, da je lahko eden od dejavnikov, ki vplivajo na kakovost semena pri moških, kronična izpostavljenost hormonsko aktivnim snovem. Dokazano je, da nekateri ftalati (monobenzil in monobutil ftalat) in PCB zmanjšajo število in gibljivost semenčic.

Hormonsko aktivne snovi: vpliv na debelost in presnovne bolezni

Večina hormonsko aktivnih snovi uvrščamo v ti obesogene, torej snovi, ki lahko prispevajo k razvoju debelosti. Obesogeni vplivajo na procese nastajanja in razgradnje maščobnega tkiva, kar lahko neposredno ali posredno vpliva na kopičenje maščobnega tkiva. Pokazalo se je, da lahko obesogeni vplivajo na nastanek debelosti s spreminjanjem bazalnega metabolizma, nadzorovanjem nastajanja maščobnih celic, spreminjanjem sestave črevesne mikrobiote in uravnavanjem centra za lakoto in sitost.

Domneva se, da lahko obesogeni vplivajo na telo v maternici, saj obstaja korelacija med prenatalno izpostavljenostjo estrogenu in telesno težo potomcev v odrasli dobi.

Študije na živalih so dokazale, da je med drugim dioksini, pesticidi in BPA lahko povzročijo odpornost proti insulinu in motijo ​​beta celice trebušne slinavke. Po drugi strani pa so epidemiološke analize pokazale povezavo med visoko vsebnostjo dioksinov in povečanim tveganjem za motnje vnosa ogljikovih hidratov in sladkorno bolezen. Pokazalo se je tudi, da lahko dolgotrajna izpostavljenost BPA povzroči odpornost proti insulinu, koncentracija nekaterih metabolitov ftalatov v urinu pa pozitivno korelira z glukozo v krvi in ​​ravnjo insulina.

Hormonsko aktivne snovi: zakonski predpisi

Nadzor nad hormonsko aktivnimi snovmi izvaja Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA). .Evropska agencija za kemikalije). V sistemu Evropske unije je ECHA odgovorna za ocenjevanje biocidnih pripravkov, EFSA pa ocenjuje varnost hormonsko aktivnih snovi, ki se uporabljajo v pesticidih. Od leta 1999 Evropska komisija izvaja strategijo na področjuhormonsko aktivne snovi. Ta strategija je bila upoštevana pri poznejših spremembah, ki so bile uvedene v predpise EU. Junija 2007 je začela veljati uredba REACH ( registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitev kemikalij ) o kemikalijah v Evropski uniji. Glavni cilj uredbe je izboljšati zaščito zdravja ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki jih predstavljajo kemikalije. Uredba REACH velja za vse kemikalije, ki jih najdemo v izdelkih za vsakdanjo uporabo, kot so čistila, barve, pa tudi oblačila, pohištvo, igrače in elektronske naprave.

Uredba (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih in Uredba (EU) št. 528/2012 o biocidnih pripravkih določata znanstvena merila za identifikacijo endokrinih motilcev.

Evropska komisija je 15. junija 2016 sprejela sporočilo, v katerem je opisano stanje hormonsko aktivnih snovi in ​​nadaljnji akcijski načrti. Komisija je sprejela tudi dva osnutka zakonodaje, ki določata znanstvena merila za identifikacijo hormonsko aktivnih snovi.

ECHA in EFSA sta leta 2022 objavili smernice o tem, kako prepoznati hormonsko aktivne snovi v fitofarmacevtskih in biocidnih pripravkih.

Hormonsko aktivne snovi: kako se izogniti?

Trenutno so hormonsko aktivne snovi v središču pozornosti številnih mednarodnih zdravstvenih organizacij. Zato, tudi če zdravstveni učinki hormonsko aktivnih snovi niso v celoti dokazani, je vredno biti previden pri ravnanju z izdelki, ki vsebujejo hormonsko aktivne snovi. Ta nasvet velja predvsem za nosečnice ali ljudi, ki načrtujejo družino.

Za omejitev stika s hormonsko aktivnimi snovmi:
  • izogibajte se nakupu in shranjevanju hrane v plastičnih embalažah z oznako 3, 6 in 7, saj so najbolj strupene,
  • če morate uporabljati plastično embalažo, kupujte in shranjujte hrano v tistih z oznako 1, 2, 4, 5, saj so manj strupene,
  • bolje hraniti in segrevati hrano v posodah iz stekla, porcelana ali nerjavnega jekla,
  • izogibajte se pogrevanju hrane v mikrovalovni pečici v plastičnih embalažah, tudi če so temu namenjene,
  • vzamete hrano, prosite za embalažo, ki ni iz polistirena,
  • kuhajte kašo in riž v razsutem stanju, brez vrečk,
  • zmanjšajte porabo konzerviranih izdelkov,
  • kupite ekološke izdelke brez pesticidov,
  • dobro operite sadje in zelenjavo, preden jih zaužijete,
  • razmislite o uporabi vodnega filtra,
  • Izogibajte se kozmetiki, ki vsebuje umetne dišave, in izberite kozmetiko z oznako "brez ftalatov", "brez BPA" in "brez parabenov",
  • zmanjšajte stik s računi v trgovini in si umijte roke, potem ko ste ravnali z njimi,
  • uporabite otroške stekleničke in otroške igrače z oznako "brez BPA."

Kategorija:

Zdravje