- Notranji vzroki padcev
- Zunanji vzroki padcev
- Posledice padcev
- Zlomi pri starejših - zakaj so tako nevarni?
- Kako zavarovati starejšega?
- Fizioprofilaksa - zakaj je tako potrebna?
Padci so pogosta težava starejših – vsaka tretja oseba, starejša od 65 let, pade vsaj enkrat na leto. Zlomi so pogosto posledica padcev pri starejših. Ugotovite, zakaj so tako nevarni in kako jih lahko preprečite.
Pri starejših so padci in zlomi kosti , ki nastanejo zaradi njih, resen problem.Padcise najpogosteje pojavijo pri starejših med opravljanjem osnovnih dejavnosti vsakdanjega življenja, kot so vstajanje, sedenje, sklanjanje ali hoja. Včasih neopazen padec, v primeru starejšega, ima lahko številne negativne posledice. Med resnejše so zlomi, katerih zdravljenje pri starejših je pogosto dolgotrajno in omejeno s številnimi dejavniki. Vzroke za padce v tej starostni skupini lahko razdelimo v dve osnovni skupini – notranje in zunanje.
Notranji vzroki padcev
So povezani s t.i involutivne (senilne) spremembe, torej atrofični procesi, ki nastanejo zaradi staranja vseh telesnih sistemov. Govorimo o upočasnitvi odziva živčnega sistema na dražljaje, oslabitvi mišične moči, motnjah ravnotežja, motnjah cirkulacije, poslabšanju vida, sluha in koordinacije gibov. Poleg tega na delovanje starajočega se telesa starejših vplivajo spremljajoče bolezni, to so srčno-žilne, nevrološke (Parkinson, po možganski kapi), presnovne (sladkorna bolezen, osteoporoza) ali bolezni mišično-skeletnega sistema (degenerativne spremembe, deformacije po preteklih poškodbah) . Starejši ljudje se pogosto spopadajo tudi z duševnimi boleznimi, kot so demenca, depresija in anksioznost. Pomembna so tudi jemana zdravila – med stranskimi učinki so vrtoglavica, odvračanje pozornosti ali znižanje krvnega tlaka, kar v mnogih primerih poslabša splošno počutje. Vsi ti dejavniki lahko bistveno poslabšajo način gibanja starejšega in povečajo tveganje za njegov padec.
Zunanji vzroki padcev
To vključuje vse okoljske dejavnike, ki starejši osebi otežujejo gibanje, na primer spolzka tla, premikajoče se preproge, stopnice, previsoki pragovi, brez ročajev doma ali v komunikacijskih sredstvih, neustrezna osvetlitev ali poslabšanje vremenskih razmer (sneg, led na pločnikih).
Posledice padcev
Najpogostejši učinki padcev pri starejših so hematomi, kontuzije, natege mišic, zlomi kosti in poškodbe lobanje (pretres možganov, intrakranialne krvavitve), katerih posledice se pogosto pojavijo nekaj časa po nesreči. Omeniti velja tudi t.i sindrom po padcu, ki ga povzroča strah pred ponovnim padcem, ki se kaže z omejevanjem vsakodnevne telesne aktivnosti, da bi zmanjšali njegovo verjetnost. Bistveno poslabša delovanje dihal, krvnega obtoka, mišično-skeletnega sistema in duševnega stanja pacienta – in tako omejeno s starostnimi spremembami, ter neposredno vpliva na poslabšanje kakovosti njihovega življenja.
Zlomi pri starejših - zakaj so tako nevarni?
Najpogostejši zlomi po padcih so tisti v stegnenici, nadlahtnici in naprej po podlakti, tik nad zapestjem. Zlomi znotraj vretenc in reber so manj pogosti. Za starejše so najbolj nevarni tisti v predelu spodnjih okončin - tudi najmanj zapleteni lahko povzročijo številne zaplete. To je predvsem posledica nujne imobilizacije, ki lahko povzroči zelo resne zaplete, kot so pljučnica, motnje perifernega krvnega obtoka, globoka venska tromboza, razjede zaradi pritiska, okužbe sečil, motena črevesna gibljivost (zaprtje), poslabšanje osteoporoze, izguba mišic itd. Časovna imobilizacija je odvisna predvsem od uporabljenega zdravljenja. Dlje kot je, več stranskih učinkov lahko povzroči. Bolnikovo stanje ne omogoča vedno kirurškega zdravljenja, kar bistveno podaljša čas ležanja in – v najslabšem primeru – lahko privede do smrti.
Kako zavarovati starejšega?
Najprej preprečite morebitne padce! Po seznanitvi z zgoraj omenjenimi vzroki padcev je vredno analizirati njegovo situacijo in, če je mogoče, odpraviti tiste, ki ga zadevajo. Vredno si je ogledati neposredno okolico – tudi stanovanje. Opremljenost z držali ali kopalniškimi ročaji, podporami ali nedrsečimi podlogami bo zagotovo olajšala delovanje. Pomembna je tudi obutev, ki jo nosijo naši starejši – naj bo lahka, opremljena z nedrsečimi podplati in prilagojena morebitnim deformacijam v predelu stopala. Prav tako mora zagotoviti ustrezno stabilizacijo gležnja. V nekaterih primerih bo treba izbrati ustrezno pomožno opremo, kot so palica, bergle ali pohodni okvir. Če se človekovo splošno zdravje poslabša, ga je vredno poslati k zdravniku in opraviti morebitno zdravljenje ali spremeniti dosedanje odmerkezdravila.
Fizioprofilaksa - zakaj je tako potrebna?
Poleg zgoraj omenjenih nasvetov je najpomembnejše sistematično delati na telesni pripravljenosti starejše osebe, saj prav ta omogoča vsakodnevno delovanje, neodvisno od tretjih oseb, in minimizira tveganje za nastanek padanje. Pomagal vam bo usposobljen fizioterapevt, ki bo izdelal program vadbe, ki je pravi za vas.
Fizioterapevt mora pacienta naučiti varne menjave položaja, in če pride do padca - slediti padcu.
Tak program bi moral vključevati vaje za ustrezno gibljivost sklepov in prožnosti okoliških tkiv, mišično moč, ravnotežje, koordinacijo in splošno učinkovitost telesa. Pravilna gibljivost posameznih sklepov zagotavlja njihovo polno uporabo pri osnovnih dejavnostih vsakdanjega življenja, brez potrebe po kompenzaciji, ki pogosto preobremenjuje sosednje sklepe. Primera takšnih dejavnosti sta nagnitev, da bi pobrali nekaj s tal, ali dvig nog višje, da se izognemo oviri na poti. Ustrezna moč mišic spodnjih okončin pomeni možnost hoje na daljšo razdaljo oziroma večjo učinkovitost pri plezanju po stopnicah. Samozavest in učinkovitost hoje bosta zagotovili ravnotežje in koordinacijo. Po drugi strani pa vam bo splošna učinkovitost omogočila delovanje v vsakdanjem življenju brez hitrega kopičenja utrujenosti – pri starejši osebi bo morda šel v nakupovanje, ne da bi mu bilo treba občasno sedeti na klopi za počitek.
Vredno vedetiStarejši ljudje so skupina, ki je še posebej ranljiva za padce, ki pogosto resno ogrožajo njihovo zdravje in celo življenje. Dejavnikov tveganja je veliko, a večino jih je mogoče odpraviti. Najpomembnejša stvar v tem primeru je preventiva. Ustrezna fizioprofilaksa ne bo le bistveno zmanjšala tveganja za tovrstne incidente, temveč bo starejšim omogočila samostojno, aktivno življenje in predvsem izboljšala njegovo kakovost.