PREVERJENA VSEBINAAvtor: lek. Tomasz Nęcki

Psihoterapija je povezana z zdravljenjem duševnih motenj, v praksi pa jo lahko uporabljajo tudi ljudje, ki nimajo diagnosticiranih motenj s področja psihiatrije. Kljub temu, da strokovnjaki pravijo, da je učinkovita, marsikdo ne verjame, da lahko terapija pomaga. Pravzaprav lahko psihoterapija pozitivno vpliva na življenje ne le pacienta, ampak tudi njegovih sorodnikov.

Psihoterapija: vrste

Psihoterapija je zelo splošen izraz, saj obstaja veliko vrst terapije. Najpogosteje bolnikom koristi individualna psihoterapija, ki jo lahko med drugim izvajamo Vendar pa so v psihodinamičnem, psihoanalitičnem ali kognitivno-vedenjskem toku na voljo tudi terapija za pare, družinska terapija in skupinska terapija. Strokovnjaki za duševno zdravje ne dvomijo, da lahko psihoterapija pomaga pacientom pri reševanju njihovih različnih težav. Mnogi drugi mislijo drugače.

Nekateri ljudje mislijo, da nima smisla porabiti denarja samo za pogovor s pravim strokovnjakom. V praksi pa psihoterapija ne temelji na pogovoru o vremenu – dialog je usmerjen tako, da lahko pacient opazi določene težave, a jih tudi razume. Navsezadnje so lahko posledice psihoterapije zelo različne in nekatere od njih so za bolnike pogosto celo presenetljive.

Posledice psihoterapije: boljše razumevanje lastnih čustev

Razlogi, zakaj se pacient odloči za psihoterapijo, so različni. Nekateri se za to odločijo, ker se v poklicnem življenju slabo spopadajo, drugi se za obisk terapevta odločijo zaradi težav pri vračanju v normalno delovanje po neuspešnem razmerju. Na splošno pa je eden od ciljev psihoterapije enak, ne glede na razlog, zakaj se je pacient odločil poiskati pomoč specialista – to je sposobnost boljšega razumevanja lastnih čustev.

Nekatere težave, s katerimi se sooča veliko ljudi, kot so občutek krivde, povečana napetost ali tesnoba in občutek sramu, so lahko posledica notranjih konfliktov, ki se jih mnogi ne zavedajo. Namen terapije je pomagati bolniku pri prepoznavanjutakšne konflikte in ga naučite, kako se z njimi spopasti.

Ključ do nadzora nad svojimi čustvi je razumevanje, zakaj vas v določenem trenutku mučijo takšni in ne drugi občutki. Tukaj lahko uporabimo preprost primer: pacient ima lahko velike težave pri obiskovanju svojega dela, ker se počuti podcenjenega s strani nadrejenih.

V praksi pa se lahko izkaže, da šefi dovolj cenijo njegovo delo, pacientove občutke pa povzroča nizka samopodoba in s tem povezana potreba po čim pogostejši pohvali. Že samo zavedanje, da je temu tako, lahko pomeni, da vsakodnevno pojavljanje na delovnem mestu ne bo tako težko breme, kot je bilo prej.

Psihoterapija in duševne motnje

Precej pogosto pacienti domnevajo, da ko potrebujejo pomoč, lahko uporabijo storitve psihiatra ali psihoterapevta. Realnost pa je drugačna in najboljši rezultati so doseženi, če se farmakološko zdravljenje kombinira s psihoterapijo.

Pri različnih duševnih motnjah se pojavijo težave, na katere lahko vplivamo z jemanjem zdravil, kot so depresivno razpoloženje, zmanjšana motivacija ali zmanjšan zagon, kot je v primeru psihotičnih simptomov, kot so blodnje in halucinacije. Vendar drugih težav, povezanih z duševnimi motnjami, ni mogoče rešiti samo s farmakoterapijo.

Tukaj govorimo o popačeni podobi lastnega telesa, ki se pojavi pri motnjah hranjenja ali o nizki samozavesti in težavah v odnosih z drugimi ljudmi, ki se lahko pojavijo v primeru osebnostnih motenj. Konec koncev lahko psihoterapija zagotovo podpira učinke, ki jih dosežemo z uporabo farmakološkega zdravljenja in pospeši okrevanje bolnikov z duševnimi motnjami.

Psihoterapija in povečanje samozavesti

Pomanjkanje samozavesti ima veliko razlogov. Pri nekaterih ljudeh je posledica starševskih tehnik, ki jih uporabljajo starši, pri drugih je posledica ponavljajočih se neuspehov v čustvenih odnosih ali težav v odnosih med vrstniki. Ljudje, ki se spopadajo s pomanjkanjem samozavesti, lahko kupijo različne vodnike ali se udeležijo motivacijskih delavnic, pomaga pa jim lahko tudi psihoterapija.

Terapija pomaga najti odgovor na vprašanje, zakaj dani osebi manjka samozavesti. Kadar je na primer posledica določenih starševskih napak, si je med terapijo mogoče podrobneje ogledati vzorce, ki so vcepljeni vbolnika s strani skrbnikov in jih sčasoma popravijo. Terapija omogoča pacientu, da najde veliko svojih koristi zase, in sčasoma lahko oseba, ki je bila prej zelo negotova vase, začne ceniti sebe.

Psihoterapija in njen vpliv na družinsko okolje

Verjetno ni treba nikogar prepričevati, da lahko družinska terapija vpliva na delovanje družinskega sistema. Morda pa je presenetljivo, da lahko tudi družina osebe, ki sodeluje v individualni terapiji, na koncu deluje bolje.

Posledice psihoterapije so opazne. Pacient, ki ga uspešno uporablja, se lahko bolj zaveda čustev in vedenja, lahko pa tudi izvede več o tem, kako njegova dejanja vplivajo na vedenje njegovih bližnjih.

Zahvaljujoč domači terapiji se lahko prepiri pojavljajo veliko redkeje, lahko pa vodijo tudi do tega, da bo oseba na terapiji partnerja bolj razumela oziroma do njega pokazala razumevanje. Psihoterapija staršev lahko koristi tudi njegovim otrokom: zahvaljujoč njej lahko skrbnik razume, od kod izvirajo njegove pretirane zahteve do otrok, ali pa mu pove, zakaj je včasih tako razdražen nad svojimi potomci.

Priporočen članek:

Disfunkcionalna in patološka družina - v čem se razlikujeta?

Psihoterapija: zakaj ne bi prenehali?

Psihoterapija žal ni enaka kot pri protibolečinskih tabletah - njeni učinki se ne pokažejo takoj po izvajanju. Nekaj ​​časa mine, preden bolnik doživi trajne, koristne spremembe – včasih več mesecev, včasih celo več let. Tu je nemogoče jasno navesti, koliko časa naj traja terapija, da bo prinesla rezultate: vse je odvisno od natančne težave, s katero je pacient prišel k terapevtu. Poleg tega je vredno biti pozoren na en zelo pomemben vidik: terapija sploh ni enostavna.

Med psihoterapijo se pacient nauči različnih stvari o sebi – včasih informacij, v katere dobi vpogled, ni enostavno pogoltniti. Vendar pa ima vse svoj namen in iti moraš skozi nekaj težkih faz, da se končno zares razumeš.

Terapevt je tam, da pomaga pri preživetju kriznih trenutkov v terapiji – situacija, v kateri pacienta spodbuja, da ostane v njej, ne pomeni nujno, da se specialist boji izgube vira zaslužka. Notranji upor, ki je naravni pojav v terapiji in je posledica med drugim iz zpridobivanje vpogleda v včasih celo težke izkušnje in čustva. Terapija bo prinesla rezultate, ko bodo različni intra-mentalni konflikti dejansko obdelani – to je glavni razlog, zakaj je ne bi smeli prekiniti predčasno.

StrokovnjakPriklon. Tomasz NęckiDiplomirala iz medicine na Medicinski univerzi v Poznanu. Občudovalec poljskega morja (najbolj rad se sprehaja po njegovih obalah s slušalkami v ušesih), mačk in knjig. Pri delu s pacienti se osredotoča na to, da jim vedno prisluhne in porabi toliko časa, kot ga potrebujejo.Sonda

Kategorija:

Psihologija