PREVERJENA VSEBINAAvtor: lek. Tomasz Nęcki

Da je psihoterapija uporabna pri zdravljenju duševnih motenj, je znano, manj pa je znano, da jo lahko uporabljajo tudi ljudje, ki se ne spopadajo z duševnimi motnjami. Težave v medosebnih odnosih, pomanjkanje samozavesti ali težave pri odločanju – vse te in druge težave je mogoče rešiti le z obiskom pravega terapevta.

Psihoterapijaje zelo splošen izraz. številne njene vrste, kot npr psihodinamična, kognitivno-vedenjska terapija ali psihoanaliza. Možna je individualna terapija, pa tudi terapija za par ali družinska terapija.

Na splošno velja, da se psihoterapijo ocenjujejo zelo različno. Strokovnjaki ne dvomijo, da je dobra metoda za reševanje različnih težav. Vendar pa mnogi ljudje menijo, da jim pogovor s terapevtom ne more pomagati. Razlogi za to razmišljanje so različni. Ena od možnih možnosti je lahko … običajen strah pred odpiranjem tujcu. Ti strahovi niso neutemeljeni – psihoterapija pravzaprav sploh ni enostavna in med njo lahko bolnik občuti več ali manj nelagodja. Vendar pa psihoterapija pomaga pacientu rešiti težave, s katerimi se vsakodnevno sooča.

Psihoterapija in duševne motnje

Psihoterapija je ena od metod zdravljenja različnih duševnih motenj. Uporabljajo ga lahko bolniki z depresivnimi motnjami, pa tudi ljudje, ki se spopadajo z nekaterimi anksioznimi motnjami, kot so generalizirana anksiozna motnja, anksiozna motnja z napadi panike ali specifične fobije.

Terapija je lahko zelo koristna pri zdravljenju obsesivno-kompulzivnih motenj (obsesivno kompulzivnih motenj), motenj hranjenja (kot sta anoreksija in bulimija) in različnih vrst osebnostnih motenj.

Včasih je psihoterapija metoda zdravljenja, ki podpira farmakoterapijo, včasih pa bi morala biti primarna metoda zdravljenja duševnih motenj. Slednje stanje je mogoče opaziti pri osebnostnih motnjah, pa tudi pri motnjah avtističnega spektra.ali hiperkinetične motnje (ADHD).

Psihoterapijo lahko uporabljajo ne samo ljudje z duševnimi motnjami, ampak tudi ljudje, ki se spopadajo z drugimi vrstami težav.

Psihoterapija in težave v medosebnih odnosih

Danes se zdi, da se različni tipi medosebnih odnosov oblikujejo nekoliko drugače kot pred kakim ducatom let. Številna razmerja se po zelo kratkem času razpadejo, ločitve trenutno malo koga presenetijo. Tempo življenja, prizadevanje za čim hitrejši vzpon po naslednjih stopnicah poklicne lestvice ali celo pojav pandemije povzročijo, da medosebni odnosi preprosto trpijo.

Vse več ljudi danes težko komunicira tako s svojimi ljubljenimi kot z drugimi ljudmi okoli njih. Zgodi se, da se počutijo podcenjene, imajo vtis, da partner ne želi ali ne more izpolniti njihovih pričakovanj, njihovi sodelavci in nadrejeni pa ne cenijo njihove zavezanosti.

Ko se bolnik zaradi takšnih težav počuti napeto, mu primanjkuje motivacije in čuti, da je sam s svojimi težavami. V takšni situaciji je vredno razmisliti o uporabi psihoterapije.

Skupaj s terapevtom bo mogoče objektivno pogledati težave, s katerimi se sooča dana oseba, pa tudi razviti takšne vzorce ravnanja, s katerimi bodo lahko odkrito komunicirali svoje potrebe z drugimi.

Psihoterapija in težave pri sprejemanju odločitev

Nekateri ljudje imajo težave pri sprejemanju različnih odločitev. Včasih so to odločitve glede izbire študija, včasih pa kraja bivanja, odhoda na dopust ali poroke.

Tako kot težave pri izbiri pravega izdelka v trgovini ljudem ne otežujejo delovanja, je lahko izbira, katero smer študija izbrati in kaj početi pozneje, zelo težka.

Ni nenavadno, da se oseba, ki ima težave pri odločanju, na koncu vodi po mnenju drugih ljudi – staršev, partnerja ali prijateljev. Morda se bo sčasoma odločila narediti tisto, kar ji ne ustreza. Končno lahko pride do točke, da bo začutila grenkobo, jezo nase ali frustracijo.

Ko je sprejemanje kakršne koli odločitve zelo težko, je vredno razmisliti o psihoterapiji. Skupaj s terapevtom bo mogoče poiskati razloge, zakaj se pacient ne more za nič odločiti, in nato končno omogočiti njegovo odločanje.

Psihoterapija in različni neuspehiživljenje

Sodobni čas težko štejemo za prijazen. Tu lahko omenimo na primer pandemijo, ki je negativno vplivala na življenja večine prebivalstva. Izguba službe, težave v odnosih ali šolske težave so postale naša vsakdanja rutina.

Tako kot nekateri ljudje po prekinitvi začnejo iskati drugo službo, se drugi veliko težje sprijaznijo s tem. Enako je pri razpadih odnosov – nekateri si hitro opomorejo, drugi pa razpad doživljajo zelo dolgo.

Zgoraj omenjene težave lahko pripeljejo do različnih težav – pri nekaterih povzročijo umik iz medosebnih odnosov, pri drugih se razvije depresija, pri tretjih je posledica pretirana uporaba psihoaktivnih substanc.

Ko imate vtis, da v vašem življenju nič ne gre dobro, pomislite na pomoč psihoterapevta.

Skupaj s specialistom bo mogoče analizirati, zakaj so dogodki tako močno vplivali na pacienta, a tudi poiskati rešitve za soočanje s težkimi čustvi na drugačen način kot z utapljanjem žalosti v alkoholu oz. prikrivanje z jemanjem drugih substanc.

Psihoterapija in pretirana impulzivnost

Lastnost nekaterih ljudi je impulzivnost - ni potrebno veliko, da bi manjše težave res eksplodirale. Občasne situacije skoraj ne predstavljajo težav. Ko pa je oseba ves čas napeta in napačno kupljen izdelek s strani partnerja vodi v večurno prepir, je vsekakor treba pogledati na problem.

Morda bo težko prepričati preveč impulzivno osebo, da obišče terapevta. Vsekakor pa je to vredno storiti, saj psihoterapija ne more pomagati le najti vzroka pretirane razdražljivosti, ampak tudi pomaga pri iskanju načinov, kako bolnik čim manj doživlja izbruhe.

Psihoterapija in težave z uživanjem drog in drugimi odvisnostmi

V kontekstu odvisnosti sta bili do nedavnega najpogostejši problemi alkoholizem in odvisnost od drog. Trenutno pa se vedno več govori o drugih odvisnostih, kot so odvisnost od računalnika, iger na srečo, pornografije in šopingholizem.

Tovrstne težave lahko destruktivno vplivajo na družinsko in poklicno življenje odvisne osebe.

Torej se morate boriti proti odvisnosti. Metoda, s katero jih je mogoče premagati, je prav tapsihoterapija. Uporablja se tako skupinska kot individualna terapija. Njihov glavni namen je ugotoviti, zakaj je bolnik izgubil nadzor nad svojim vedenjem in ga podpreti pri ohranjanju abstinence.

Psihoterapija in pomanjkanje samozavesti in nizka samopodoba

Mediji še vedno promovirajo podobo uspešnih ljudi, ki so lepi, bogati in tudi takrat, ko imajo pod varstvom pet otrok in imajo vedno čas za popoln make-up in po stanovanju hodite v čevljih z visoko peto.

Večina ljudi dobro ve, da je realnost medijev nekoliko napačna. Še vedno pa se zgodi, da druženje z njo vodi v različne vrste kompleksov ali znižano samozavest.

Nekateri ljudje se že od zgodnjega otroštva borijo z nizko samopodobo. Za to obstajajo različni razlogi. Včasih so krivi napačno vedenje staršev, včasih težave v šoli ali ponavljajoči se neuspehi v odnosih.

Nizko samopodobo lahko povežemo tudi s kompleksi samopodobe, ki niso vedno upravičeni. Teoretično pomanjkanje samozavesti ni velika težava, v praksi pa lahko celo oteži boj za svoj prav v vsakdanjih situacijah.

Govorimo na primer o težavah pri uveljavljanju pravilnega izvajanja del s strani najetega remonta ali pridobivanju nadomestila od turistične agencije, ko je bilo sanjsko počitniško potovanje, kupljeno za veliko vsoto denarja, daleč od popolnega.

V situaciji, ko pacient opazi, da pomanjkanje samozavesti preprosto ovira njegovo delovanje, se lahko obrnete po pomoč k psihoterapevtu. Z njim se bo mogoče osredotočiti na vzroke tega stanja ter okrepiti bolnikovo samopodobo in zgraditi njegovo samozavest.

Psihoterapija: kaj storiti, da bi imela koristi od nje?

Obstajata dve možnosti za uporabo psihoterapije. Psihoterapevtska pomoč je na voljo tako v okviru Državnega zdravstvenega sklada kot v zasebnih terapevtskih centrih.

Da bi imeli koristi od psihoterapije v okviru Nacionalnega zdravstvenega sklada, je treba poiskati ambulanto za duševno zdravje (PZP) ali center za duševno zdravje (CZP). Poleg tega morate za začetek terapije imeti napotnico – dobite jo lahko pri katerem koli zdravniku. Najpogosteje jih izdajajo zdravniki primarne zdravstvene oskrbe (družinski zdravniki).

Kot ni težko uganiti, pa psihoterapija na Državni zdravstveni blagajni - žal - ni lahko dostopna. Čakalne vrste so pogosto dolge in za to sta lahko dva ali celo dva sestankasamo enkrat na mesec. Takšna pogostost – še posebej, če ima bolnik velike težave – je vsekakor prenizka.

Zaradi tega se mnogi ljudje sčasoma odločijo za komercialno psihoterapijo. Stroški se v tem primeru razlikujejo, običajno je cena ene seje psihoterapije v razponu od 100 do 150 PLN.

O avtorjuPriklon. Tomasz NęckiDiplomirala iz medicine na Medicinski univerzi v Poznanu. Občudovalec poljskega morja (najbolj rad se sprehaja po njegovih obalah s slušalkami v ušesih), mačk in knjig. Pri delu s pacienti se osredotoča na to, da jim vedno prisluhne in porabi toliko časa, kot ga potrebujejo.

Kategorija:

Psihologija