Poljaki obožujejo Italijo. Vendar le redko obiščejo to staro mesto, polno spomenikov. Škoda.
Zahvaljujoč pontifikatu poljskega papeža je ogromno rojakov videlo Rim in Vatikan. Številne turistične pisarne že leta organizirajo bivanje na jadranskih in sredozemskih plažah poleti, pozimi pa smučanje v Alpah. Tako imenovani obvozi imajo svoje uhojene poti, torej Benetke, nekaj ur v Firencah in Rimu. Tisti, ki se odpravijo južneje, se poklonijo tistim, ki so umrli v Monte Cassinu, pogled na Neapelj, sprehod po izjemno fascinantnih Pompejih, včasih Capri in Sicilijo.
Zibelka bizantinske umetnosti
Ravenna je še vedno zanemarjena. Narobe, saj je mesto po vsem svetu znano po svojih zelo dragocenih mojstrovinah bizantinske umetnosti, veličastne mozaike pa najdemo v vseh umetnostnozgodovinskih učbenikih tistega obdobja. Ravenna je postala pomembno središče že leta 49 pred našim štetjem, ko je Cezar tam združil svoje čete, da bi prečkal Rubikon. Ko je cesar Konstantin svoj sedež iz Rima preselil v Bizanc, se je razvila mozaična umetnost, veličastna, bogato pozlačena. Vrhunec sijaja in bogastva, pa tudi začetek propadanja, pade na leto 402 n. št., ko mesto postane prestolnica Zahodnega rimskega cesarstva. Zato je vredno zaviti z avtoceste, ko greste na Apeninski polotok in se ustavite v tem čudovitem mestu.
To morate videti:
Mavzolej Gala Placidije (Mausoleo di Galla Placidia):
Galla Placidia je hči velikega vzhodnega cesarja Teodozija. Imela je izjemno burno življenje: ujeli so jo Goti, poročila se je s svojim ujetnikom Ataulfom, spremljala ga je v bojih, skupaj sta vladala tudi v kraljestvu Gotov. Potem ko je bil njen mož umorjen, se je bila prisiljena poročiti z rimskim generalom. Ko je njun sin postal cesar, je kot regentka prevzela oblast Zahodnega cesarstva
Čeprav obstaja t.i. Gallijev sarkofag, njeni ostanki verjetno ne bodo tam počivali. Vse skupaj pa krasijo čudoviti mozaiki, najstarejši in najpopolnejši iz krokarskega cikla. Tu lahko med drugim občudujete znameniti mozaik Dobrega pastirja in zlatega križa na nebu polnem zvezd
Nova sv. Apolinij (San Apolinare Nuovo):
Bazilika, ki jo je po arijanskem obredu zgradil Teodorik, kralj Gotov v prvi četrtini 6. stoletja. Notranjost je harmonična in preprosta - tri ladjeločeni z dvanajstimi stolpci. Kot v vsaki ravninski baziliki je okrašena s čudovitimi, bogatimi mozaiki. Tu pokrivajo celotno dolžino ladje. Upodabljajo procesijo mučencev, drugi se spominjajo stare Ravene.
Novo krstilnica (Battistero Neoniano):
To je najstarejši obstoječi spomenik v Raveni, verjetno podaljšek rimske kopeli, na kateri je škof Orso ( ki je živel v 4. stoletju) je dal postaviti krstilnico za svojo veliko baziliko (porušeno leta 1734). Tu je bil izveden kompleksen obred krsta. Verniki so se slačili, umivali in bili maziljeni z olji. Tem postopkom je sledil krst - trikratno potopitev v kad, pred tem pa se je odrekel satanu
Nadškofov muzej (Museo Arcivescovile)
Obstajajo dragoceni zbirke papirusov, pergamentov in pomembnih dokumentov za zgodovino mesta. In tudi čudoviti mozaiki s slavno molitvijo.
Najpomembnejše delo pa je slonokoščeni prestol nadškofa iz 6. stoletja. Kot je razvidno iz napisa na prestolu, je verjetno darilo s. Cesar Justinijan
St. Vita (Bazilika San Vitale)
Gradnjo je začel leta 525 rimski cesar Teodorik, dokončal jo je leta 548. Pravijo, da je bogat »sponzor«, zlatar, namenil 26.000 zlate palice za njegovo izdelavo. Ta izjemno zanimiv arhitekturni objekt (osmerokotna kupola) je tipična zgradba za vzhodni obred, med drugim v notranjosti mozaika. nastopi cesarja Justinijana in cesarice Teodore.
Delovni čas vseh objektov(od 15. marca do 30. septembra): 9.00 - 19.00
Cene vstopnic: 8 , 50 evrov, znižano 7,50
Vredno obiskati tudi:Teodorikova palača in mavzolej, sv. Frančiška, Dantejeva grobnicaPodrobne informacije (tudi o sodobni Raveni) najdete na spletni strani mesta, v zavihkih turismo in cultura. Na izbiro je tudi različica v angleškem jeziku.