Zmedenost je lahko povezana z izgubo zavedanja, kje smo, lahko pa je povezana tudi z motnjo v smislu lastne identitete. Dezorientiranost lahko povzročijo psihiatrične težave, pa tudi najrazličnejše organske bolezni. Pojav zmede bi moral biti razlog za obisk zdravnika – včasih je to prvi simptom resnih bolezni, vključno z novotvorbami centralnega živčnega sistema ali motnjami demence.

Kaj je zmeda?

Zmedaje, kot že ime pove, motnja orientacije. Po drugi strani pa lahko orientacijo (ali zavedanje) razdelimo naavtopsihično orientacijoinalopsihično orientacijo . Avtopsihična usmerjenost je neposredno povezana s samim pacientom in je v tem, da določena oseba ve, na primer, kdo je, kako mu je ime in koliko je star.

Alopsihična usmeritev je nekoliko širša, ker je povezana s celotnim okoljem pacienta. Alopsihično naravnana oseba ve, kje se trenutno nahaja, pozna pravi datum in zna pravilno določiti letni čas. Druga delitev pa loči motnje orientacije v času, kraju in lastni identiteti – običajno se pri različnih patologijah najprej pojavijo motnje v zaznavanju časa.

Motnje, ki lahko spremljajo zmedenost

Zmedenost je redko edina težava, ki jo ima bolnik. Običajno ga spremljajo druge bolezni, kot so:

  • psihomotorična agitacija,
  • psihotične motnje (kot so halucinacije ali blodnje),
  • zmeda,
  • motnje koncentracije in pozornosti.

Ocena orientacije je eden od osnovnih elementov rutinskega psihiatričnega pregleda. Njena ocena med drugim vključuje Mini-Mental State Examination (MMSE), ki se uporablja kot presejalni test za kognitivne motnje. Zmeda vsekakor ni pojav, s katerim se ukvarjajo samo psihiatri – lahko povzroči toliko stanj, da lahko dobesedno vsak zdravnik sreča zmedenega pacienta.

Razlogi za zmedo

Motnje zavesti voblike delirija in različne vrste motenj demence (npr. Alzheimerjeva bolezen). Drugi možni vzroki zmede so:

  • zastrupitev (npr. z drogami, alkoholom, drogami ali ogljikovim monoksidom);
  • okužbe (kot sta encefalitis ali meningitis);
  • šok (zlasti septični šok);
  • motnje elektrolitov;
  • dehidracija;
  • nevrološke bolezni (npr. tumorji centralnega živčnega sistema, možganska kap ali epileptični napadi);
  • endokrine motnje (npr. hipotiroidizem ali hipertiroidizem);
  • vročina;
  • hipoksija;
  • hipotermija;
  • ciroza ali odpoved jeter;
  • Reyejeva ekipa;
  • nenormalna raven glukoze v krvi (možna je zmeda s hipoglikemijo in hiperglikemijo);
  • ortostatska hipotenzija (padec krvnega tlaka po vstajanju);
  • odpoved ledvic;
  • amnezija;
  • psihiatrična stanja (kot so motnje razpoloženja, anksiozne motnje, osebnostne motnje ali blodnje motnje).

Zelo kratkotrajna stanja zmedenosti se lahko občasno pojavijo pri vsakem človeku, tudi pri zdravih ljudeh. Začasno se lahko pojavi dezorientacija, na primer po prebujanju iz izjemno globokega spanca.

Vredno vedeti

Zmeda - zdravljenje

Zmedenost je vsekakor pomembna težava za bolnika, vendar je simptom, ne bolezen – zato se zdravi stanje, ki je privedlo do motenj orientacije. Nekatera od zgoraj omenjenih stanj (kot so motnje elektrolitov ali nenormalne količine glukoze v krvi) vodijo do začasne dezorientacije, ki izgine po odpravi bolnikovih obstoječih motenj. V drugih primerih dezorientacije, na primer v zvezi z demenco, je lahko napoved bolnikov veliko slabša – v takih situacijah se lahko zmedenost (zlasti v odsotnosti zdravljenja) sčasoma poslabša.

Zaradi zgoraj omenjenih razlogov bi vas morala vsaka oblika zmede (glede časa, kraja ali osebe) spodbuditi k obisku zdravnika. Dezorientacija lahko navsezadnje kaže na obstoj življenjsko nevarne bolezni pri bolniku.

Kategorija:

Psihiatrija