Kaj je psihoonkologija in kako je spremenila pristop k raku? Ali je mogoče živeti srečno življenje s hudo smrtno obsodbo? V nizu pogovorov s psihoonkologinjo Adrianno Sobol skupaj razblinimo mite o raku, vas izobražujemo in spodbujamo k spoznavanju dejstev o zdravljenju raka.
- Kaj pravzaprav je psihoonkologija?
mag. Adrianna Sobol:Poudariti moram, da je psihoonkologija relativno mlado podpodročje psihologije. Ko sem pred kakim desetletjem začel delati na oddelku, se je psihoonkologija že precej močno razvijala, a je bilo to stanje, v katerem so se nekateri spraševali o ideji in legitimnosti te ideje.
- Kako je zdaj?
A.S.:Danes se je ta situacija zelo spremenila, predvsem zaradi glasu bolnikov in organizacij pacientov ter krepitve splošne zavesti, da psihoonkologija in psiho-onkologinja v onkologiji oddelka zares nujni in celo nepogrešljivi v celotnem terapevtskem procesu.
- Kdo je psiho-onkolog?
A.S.:Psihoonkolog je običajno psiholog, ki je končal podiplomski študij psihoonkologije s klinično prakso, ki mu omogoča pridobitev certifikata iz psihoonkologije.
- Kaj počne psiho-onkolog? Kakšna je njegova vloga?
A.S.:Vloga psiho-onkologa je podpreti bolnika in njegovo družino na vsaki stopnji zdravljenja. Pogosto se zgodi, da se posvet s psihoonkologom začne, ko je bolnik že v zelo napredovali neoplastični bolezni, včasih v terminalnem stanju, in takrat velja, da je šele takrat potreben psihoonkolog. Na podlagi moje klinične prakse in kot član upravnega odboraOnkoCafe Foundation - Better Together,mislim in se celo borim za čimprejšnji stik s psiho-onkologom.
- Kdaj potem začeti s terapijo pri psiho-onkologu?
A.S.:Trenutek suma na neoplastično bolezen, ko bolnik že nekaj ve, ni pa vse to čas, ki ga bolniki definirajo kot najtežji trenutek v celoten proces zdravljenja. Terapijo je treba začetičim prej.
- In zakaj?
A.S.:To je stanje negotovosti, zmedenosti, tesnobe, strahu in srečevanja z veliko podobo o raku. Žal pa Poljaki kljub številnim akcijam in aktivnostim raka povezujemo z brezizhodnim položajem – da je rak stavek.
- S čim lahko primerjamo stanje takšnega bolnika?
A.S.:Ko pacient prejme prve izvide, ki potrjujejo domnevo, da gre za rakavo obolenje, se njegov svet obrne na glavo, ne ve, kako ravnati z vsem tem. Ta trenutek primerjam z metanjem v globoko vodo ali kot da bi se nekdo znašel v temnem, meglenem gozdu, iz katerega se ne ve, kako priti ven in kje najti pot.
- Kako izgleda diagnoza raka?
A.S.:Prejem diagnoze poteka po fazah. Običajno pride na test bolnik, ki ga skrbijo simptomi in čez nekaj časa prejme izvid – bodisi pisno bodisi po telefonu. Poudarjam, da pacient dobi sam rezultat, zaradi česar je ta podatek običajno zelo suhoparen, brez komentarja – to je največji udarec za pacienta.
- Kaj se zgodi naslednje?
A.S.:Kasneje se diagnostična pot podaljša, kjer se pogosto zgodi, da tudi bolniki niso ustrezno poskrbljeni, tudi čustveno. Kot predavateljica na Medicinski univerzi v Varšavi poskušam izobraževati mlade zdravnike na področju komuniciranja, a to ni lahka tema.
- Zakaj?
A.S.:Zdravniki in vse medicinsko osebje najprej mislijo, da bi morali biti učinkoviti, in zanje ni vedno potrebna ustrezna komunikacija - pravim, da je povsem drugače. Fundacija OnkoCafe je pred kratkim izvedla raziskave onkologov, da bi ugotovila, kakšne so potrebe zdravnikov po izboljšanju komunikacije s pacienti in njihovimi skrbniki. Odgovora sta bila dva: več časa in bolj specializirano usposabljanje na tem področju. Ko je bolnik na začetku svoje poti, je psihoonkolog nujen, saj poleg promocije profilakse pogosto opravi tudi psihoedukativni razgovor s pacientom in njegovo družino.
- O čem točno je psihoedukacijski pogovor?
A.S.:Vključuje razpravo o rezultatih in o tem, kaj je pacient slišal v zdravniški ordinaciji. Seveda takrat ne sodimo v pristojnosti zdravnikov.
- Kaj točno je njegov namen?
A.S.:Gre za razlago, prevajanje medicinskega žargona v razumljiv jezik in razpravo o vseh čustvih, strahovih, strahovih in prepričanjih, ki spremljajo to situacijo, ki pogosto vplivajo na odločitve, ki jih jemljejo bolniki.
- Torej na tej točki - na začetku poti delamo s čustvi. Kateri so naslednji koraki?
A.S.:Vloga psihoonkologa je tudi, da razloži, se pripravi na naslednje diagnostične in terapevtske faze in začne seznanjati s temo bolezni.
- S čim se začne poskus ukrotiti to temo?
A.S.:Pogosto je povezan z razočaranjem nad miti, ki spremljajo onkološko zdravljenje, ki zelo otežujejo terapevtski proces. Pogledati moramo bolnika, ki je prestrašen, ki ne ve, kaj se bo zgodilo.
- Kaj lahko storite zanj?
A.S.:Korak za korakom bi morali pacientu pomagati, da na novo uredi svet, se poglobi v vse, razume in se manj boji. Pacient na samem začetku potrebuje podporo, nekoga kot vodnika, čeprav nikoli ni ena oseba – podporo lahko nudijo zdravnik, negovalno osebje, drug bolnik in psihoonkolog.
- Torej je najpomembnejša ustrezna podpora?
A.S.:Če bo bolnik dobro poskrbljen, bo na začetku lažje vstopil v proces zdravljenja, lažje bo vse prenašal v smislu čustev , kar se zelo močno odraža v kakovosti življenja pacienta.
- Ali obstaja življenje po raku?
- Kakšno stališče imajo bolniki z rakom?
- Kako bolezen raka spremeni bolnikovo življenje?
- Kaj se lahko naučite od bolnikov z rakom?
Odgovori na, med drugim, ta vprašanja se bodo pojavila v naslednjih intervjujih s psihoonkologinjo Adrianno Sobol.
Strokovnjak
Adrianna Sobol, psiho-onkologinja, predavateljica na Medicinski univerzi v VaršaviPsihoonkolog in predavatelj na Medicinski univerzi v Varšavi na Oddelku za onkološko preventivo. Deluje v onkološki onkološki bolnišnici LuxMed v Varšavi. Je članica upravnega odbora Fundacije OnkoCafe – Skupaj boljši, psihoterapevtka in ustanoviteljica Centra za psihološko podporo Ineo. Ustvaril je spletno platformo za usposabljanje Zdravje se začne v glavi. Avtor številnih publikacij s področja psihoonkologije in zdravstvene psihologije.Soavtor knjige "Ukrotiti raka. Navdihujoče zgodbe in vodnik po čustvih" (Znak, 2022). Deluje kot strokovnjakinja za televizijske programe, soustvarja kampanje in družbene kampanje. Izvaja številna izobraževanja in delavnice s področja psihologije in osebnostnega razvoja.
Psihoonkologinja in predavateljica na Medicinski univerzi v Varšavi na Oddelku za onkološko preventivo. Deluje v onkološki onkološki bolnišnici LuxMed v Varšavi. Je članica upravnega odbora Fundacije OnkoCafe – Skupaj boljši, psihoterapevtka in ustanoviteljica Centra za psihološko podporo Ineo. Ustvaril je spletno platformo za usposabljanje Zdravje se začne v glavi. Avtor številnih publikacij s področja psihoonkologije in zdravstvene psihologije. Soavtor knjige "Ukrotiti raka. Navdihujoče zgodbe in vodnik po čustvih" (Znak, 2022). Deluje kot strokovnjakinja za televizijske programe, soustvarja kampanje in družbene kampanje. Izvaja številna izobraževanja in delavnice s področja psihologije in osebnega razvoja.