Avtoagresivne bolezni: lupus, Hashimoto, sladkorna bolezen tipa 1, RA, Gravesova bolezen so posledica napada imunskega sistema na lastna tkiva. Pojavljajo se vse pogosteje in pri vse mlajših ljudeh. Medicina je proti njim še vedno nemočna.

Zakaj se razvijeavtoimunska bolezen,splošno znana kotavtoimunska bolezen ? Običajno, imunski sistem (imuna) brezhibno prepozna tujke in se bori proti njim. Glavno vlogo pri tem procesu imajo limfociti - vrsta levkocitov, torej belih krvnih celic.

Če mikrobi premagajo prve obrambne črte (kožo in sluznico, ki obdajajo različne organe) in vstopijo v telo, levkociti, imenovani makrofagi, krožijo v krvi, da absorbirajo mikroorganizem, ga prebavijo in ga razgradijo na zelo majhne drobce. , ti antigene in analizirajte njihovo sestavo.

Po tem zdravljenju limfociti B zlahka prepoznajo komponente virusa kot tuje in začnejo proizvajati protitelesa (imunoglobuline) proti specifičnemu antigenu, da ubijejo virus ali bakterijo.

Protitelesa so narejena iz beljakovin in imajo obliko črke Y. Svoje roke pritrdijo na vsiljivca in ga nevtralizirajo ali pripravijo, da postane lahek plen za makrofage. Prepoznavanje antigena in nastajanje protiteles spremlja vnetje – na primer zbolimo za gripo. Z zadostno zalogo limfocitov v telesu je bitka dobljena.

Avtoimunske bolezni: imunski sistem napada zdrave celice

Imunski sistem posreduje, ko je celica poškodovana ali spremeni njene značilnosti, na primer zaradi staranja ali bolezni. Nato imunski sistem aktivira kompleksne mehanizme popravljanja.

Odstranjuje delce starih celic ali tistih, ki jih je bolezen spremenila, tako da se na njihovem mestu lahko tvorijo nova in zdrava tkiva. Spremljajo ga rahli vnetni procesi in nastajajo avtoprotitelesa, usmerjena proti poškodovanim lastnim tkivom. Nekaj ​​časa so prisotni v telesu in nato izginejo.

Število novih avtoprotiteles narašča s starostjo, zlasti pri ljudeh v šestdesetih letih, vendar to ne povzroči vedno bolezni.

Veliko celic zdravega človeka, predvsemki pripada imunskemu sistemu, ima na svoji površini določene specifične beljakovine (ti histokompatibilni antigeni), značilne za določen organizem ali vrsto.

Njihova glavna vloga je t.i predstavitev antigenov limfocitom T – ko prepoznajo antigen kot tujek, sprožijo vnetno kaskado in stimulirajo limfocite B, da proizvajajo protitelesa. Obrambni sistem prepozna antigene histokompatibilnosti kot lastne, zato jih ne napada in ne tvori protiteles proti njim. Ta pojav se imenuje imunska toleranca na lastne antigene.

Težava se začne, ko je ta toleranca prekinjena. Nato imunski sistem, ki je odgovoren za boj proti klicam in obolelim celicam, začne prepoznavati lastne zdrave celice kot tuje ali poškodovane in proizvaja protitelesa proti njim.

Tkiva, označena kot sovražnik, nimajo možnosti za obrambo. Sistematično jih napadajo živilske celice (makrofagi) in limfociti. To vodi do kroničnega vnetja in posledično do trajnih poškodb tkiv in organov. Razvijaavtoimunsko bolezen,splošno znano kotavtoimunsko bolezen .

Zakaj se telo obrne proti sebi?

Obstaja več teorij, ki poskušajo razložiti vzrok avtoimunskih bolezni, vendar ni natančno znano, zakaj se telo obrne proti sebi. Vzrok so lahko virusi, na primer miokarditis, gripa, hepatitis in drugi, ki imajo sposobnost prodreti v celice telesa.

Imunski sistem jih začne obravnavati kot vsiljivce, zato jih takoj uniči, da bi rešil telo. Druga teorija je, da so nekateri antigeni virusa in bakterij podobni ter antigeni ljudi. Posledično lahko protitelesa, izdelana za boj proti mikrobom, napadejo vaša lastna tkiva. Imunska pomanjkljivost lahko prispeva tudi k avtoimunosti.

Mnogi znanstveniki povezujejo avtoimunske bolezni z genetsko predispozicijo. Opazili so, da imajo ljudje z antigenom B27 večje tveganje za razvoj ankilozirajočega spondilitisa v primerjavi z incidenco bolezni pri tistih, ki gena nimajo.

Podobno imajo ljudje z antigeni DR3/DR4 večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1, ljudje z DR2 pa imajo večje tveganje za razvoj multiple skleroze.

Vsekakor avtoimunske bolezni niso dedne bolezni, za njihov nastanek ni dovolj nabor genov, potrebni so tudi okoljski dejavniki. Napad na lastno telo mora imeti nekakšen impulz. Med dejavniki, ki lahko povzročijo bolezen ali poslabšajo njene simptome, sodoločena zdravila, dolgotrajna izpostavljenost soncu, travme, stres.

Element, ki sproži prekomerno aktivnost belih krvnih celic, je virusna ali bakterijska okužba, tudi manjši prehlad. Možno je, da v telo pride kakšna kemikalija, ki zmede naše stražarje in se spopadejo s tem, kar naj bi varovali.

Ni pa znano, zakaj ti dejavniki vplivajo na nekatere ljudi, na druge pa ne. Prav tako ni nobenih študij, ki bi omogočile določitev tveganja za bolezen.

Več kot 80 avtoimunskih bolezni

Znanstveniki so uspeli razvrstiti več kot 80 bolezni z avtoimunostjo. Ženske trpijo zaradi njih 2-3 krat pogosteje kot moški. Izjema je revmatoidni ankilozirajoči spondilitis, ki prizadene predvsem moške. Nekateri se pojavijo nenadoma, drugi se razvijajo počasi.

Pogosto se pojavijo pri mladih, mlajših od 30 let, vendar se lahko pojavijo pri kateri koli starosti. Včasih zasedajo en organ, na primer ščitnico (Hashimotova bolezen) ali trebušno slinavko, drugič pa so uničene celice številnih telesnih organov.

Če bele krvne celice napadejo mišice, se le-te vnamejo in nato atrofirajo, če celice, ki proizvajajo kožni pigment (melanociti), se pojavijo značilne bele lise (albinizem) na rokah, nogah in obrazu.

Imunski sistem lahko uniči ovojnice živčnih vlaken v možganih in hrbtenjači (multipla skleroza) ali tkiva v anusu in debelem črevesu (ulcerozni kolitis).

Med boleznimi z avtoimunostjo sodijo tudi nekatere revmatološke bolezni, t.i. bolezni vezivnega tkiva (revmatizem se običajno imenuje degenerativne bolezni sklepov, ki niso avtoimunske bolezni). Ljudje, ki trpijo za eno avtoimunsko boleznijo, lažje zbolijo za drugo v tej skupini.

Bolezni z avtoimunostjo: neozdravljive ali težko ozdravljive

Večina avtoimunskih bolezni je neozdravljivih ali jih je zelo težko zdraviti. Dokler znanstveniki ne uspejo odgovoriti na vprašanje, kaj je vzrok zanje, se bo terapija v glavnem spuščala v zaviranje vnetja in lajšanje simptomov.

Če pa se zdravljenje začne pravočasno, obstaja večja možnost, da se bolezen ustavi. Uporabljajo se protivnetna zdravila, citotoksična zdravila, ki ubijejo nekatere limfocite, včasih pa tudi steroide. Upanje za bolnike so biološki pripravki, pridobljeni z metodami genskega inženiringa, ki delujejo tako, da blokirajo beljakovine, ki prenašajo signal o vnetju, ali pa uničijo limfocite, ki so vključeni v patogeni proces.

Dajemo jih v obliki intravenskih infuzij ali v obliki subkutane aplikacijeinjekcije. Biološka terapija vodi do hitre remisije bolezni in podaljša čas med poslabšanjem simptomov ter izboljša kakovost življenja.

Zaradi visokih stroškov teh zdravil na Poljskem jih v primeru revmatoidnega artritisa dajemo takrat, ko drugi pripravki ne pomagajo ali jih bolnik ne more jemati. Pri avtoimunskih boleznih so zdravila običajno potrebna za življenje.

Živeti z avtoimunsko boleznijo

Naučiti se moraš živeti zdravo, dobro jesti, več se gibati, počivati. Za pravilno delovanje imunskega sistema ga morate oskrbeti z vsemi vitamini in minerali. Njihova zakladnica sta zelenjava in sadje, zato ju dodajte vsakemu obroku.

Zamenjajte živalske maščobe z rastlinskimi maščobami. Izogibajte se predelani hrani ter omejite sol in sladkor. Nič ne krepi imunitete bolj kot gibanje, še posebej v zraku. Najpreprostejša oblika aktivnosti je hoja, če hodite 4-5 krat na teden vsaj pol ure. Oblecite se vremenu primerno – mraz in pregrevanje oslabita imunski sistem in spodbujata okužbe, izogibati pa se jim morate. Plavajte, igrajte tenis, pojdite v telovadnico.

Nadzirajte svoj stres. Po napornem dnevu se lahko kopate s svojim najljubšim oljem ali greste na masažo – tako boste sprostili mišice in se znebili odvečnih stresnih hormonov. Vzemite si čas za prijatelje, saj raziskave kažejo, da imunski sistem ljudi, ki se srečajo z ljudmi, deluje za 20 odstotkov. bolje kot samotar.

Poskusite načrtovati svoje ure tako, da boste vsak dan našli čas samo zase in za svoje užitke. Pojdite z družino na bazen ali na izlet izven mesta, pojdite v kino s prijatelji. Ne pozabite, pomanjkanje spanja moti vaš obrambni sistem. Ljudje, ki hodijo ven, so bolj nagnjeni k okužbi. Toksini, ki jih vsebujejo izpušni plini in nikotinski dim, lahko povzročijo (poslabšajo) tudi simptome bolezni.

"Zdrowie" mesečno

Kategorija:

Imunski sistem